Vampir

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stereotipna podoba vampirja

Vampir je mitološko bitje, ki se prehranjuje z življenjsko silo živih bitij, navadno tako, da pije njihovo kri. Največkrat zgodbe opisujejo vampirje kot nesmrtne ali pa mrtve, po nekaterih legendah pa naj bi bili to tudi živi ljudje.

V sodobni fikciji so vampirji gracilna, karizmatična bitja blede polti, včasih pa so jih opisovali kot nabuhle, rdeče pošasti, ki so obdane s temo. Današnja podoba vampirja izvira iz začetka 19. stoletja, ko so starodavne legende iz Vzhodne Evrope in Balkana postale znane Zahodni javnosti. Po legendah imajo vampirji bledo, mrzlo kožo, rdeče, zlate ali črne oči in velike sprednje zobe. Lahko imajo tudi nadnaravne moči, kot so hitrost, branje misli, jasnovidnost in izjemno izostrene čute. Vampirje se naj ne bi videli v ogledalu. Po legendah naj bi nas vse na njih privlačilo (glas, obraz in celo vonj).

Po nekaterih legendah naj bi vampirja lahko ubil samo ošiljen lesen kol, s katerim mu nekdo prebode srce, blagoslovljena voda, ki se polije na vampirja, sončna svetloba ki posveti nanj, ogenj ki ga sežge ali ga raztrga drug vampir. Po nekaterih legendah naj bi vampirje odganjal česen.

Vampirji naj bi spali v lesenih krstah.