Žalik žena

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Žalik žena, Žal žena, Žark žena, Žar žena ali Žalka je eno od bajeslovnih, mističnih bitij v ljudskih pripovedkah, ki se pojavlja predvsem na Koroškem, in ki je istovetna Jébek ženi iz Kranjske gore [1], izročilo Žalik žene pa se staplja z izročilom o vilah, sojenicah in rojenicah.[2] Ime je prevzeto iz poimenovanja germanskih blaženih žensk z izrazom selig, to je »svet« (in ewig, to je »večen«, pri Jébek ženah).[2]

V belo oblačilo[3] oblečene Žalik žene so dobre bele žene z lepimi dolgimi lasmi. Ljudem so prijazne, kmetom svetujejo pri poljskih delih in opravilih, jim pomagajo, a le, če jih pustijo pri miru. Pastirjem blagoslavljajo črede in skrbijo za to, da ima živina dovolj mleka[4], domačiji pa podarijo klobko neskončne niti, ki nima konca, razen če gospodinja niti ni prekolne.[2] Včasih podobno kot rojenice ob rojstvu pridejo obiskat otroka, da bi prerokovale kako bo potekalo njegovo življenje.[3] Pojavijo se podobno kot dobre vile, takrat kadar jih ljudje najbolj potrebujejo. Imajo lastnosti čarobnega bitja, saj uresničujejo želje. Njihovi nasprotniki so škopnjaki.[navedi vir] Niso tako mlade kot vile, zato pa bolj izkušene in razumevajoče. Prepirov ne marajo, raje se umaknejo v samoto. Kakor pravi Marie Louise von Franz se ljudje v težkih situacijah, neznosni bolečini, skratka, ko ne vidimo nobenega izhoda, obrnemo na nekaj mističnega, nerealističnega, nadnaravnega kar je tudi žalik žena.[navedi vir]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Ovsec, D. J. (1991). Slovanska mitologija in verovanje. Ljubljana, Domus, str. 375.
  2. 2,0 2,1 2,2 Kropej Monika (2008). Od ajda do zlatoroga: slovenska bajeslovna bitja. Ljubljana-Celovec-Dunaj, Mohorjeva založba. Str. 336.
  3. 3,0 3,1 Kropej Monika, Dapit Roberto (2008). Visoko v gorah, globoko v vodah: Velikani, vile in povodni možje. Ljubljana, Didakta. Str. 30.
  4. Mencej, M. (2001). Gospodar volkov v slovanski mitologiji. Ljubljana, Filozofska fakulteta, str. 221.

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

  • Bohanec, Franček (1996) : Slovenska ljudska pripoved. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Bohanec, Franček (1994) : Divja jaga. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Kropej, M. (2008). Od ajda do zlatoroga: slovenska bajeslovna bitja. Ljubljana-Celovec-Dunaj, Mohorjeva založba.
  • Kropej Monika, Dapit Roberto (2008). Visoko v gorah, globoko v vodah: Velikani, vile in povodni možje. Ljubljana, Didakta.
  • Kunaver, Dušica (1991) : Slovenska dežela v pripovedi in podobi. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Kunaver, Dušica (1999): Slovenske pripovedke in bajke. Ljubljana, samozaložba.
  • Kunaver, Dušica in Lipovšek, Brigita (2005) : Najlepši slovenski miti in legende. Ljubljana, Mladinska knjiga.
  • Mencej, M. (2001). Gospodar volkov v slovanski mitologiji. Ljubljana, Filozofska fakulteta.
  • Ovsec Damjan J. (1991). Slovanska mitologija in verovanje. Ljubljana, Domus.
  • Tomažič, Jože (1990) : Pohorske bajke. Celje: Mohorjeva družba.
  • Slovenske ljudske pripovedi: miti in legende (2006), Ljubljana, Državna založba Slovenije.