Mokoš
| Mokoš | ||
|---|---|---|
| boginja predenja, tkanja, ženskih opravil, plodnosti | ||
 |
||
| Letni čas: | pomlad in poletje | |
| Dan: | petek | |
| Partnerstvo: | Perun, Veles | |
| Poistovetenje: | Sveta Petka, Mat'-Syra-Zemlya, Marija, Paraskeva, Dzydzilelya(?) |
|
Mokoš, praslovanska boginja plodnosti, zaščitnica žensk, Perunova žena.
Njen kult, ki se je dolgo ohranil, je bil predvsem pri vzhodnih Slovanih povezan z ovčarstvom in prejo. Severni Rusi so jo slavili še v začetku 20. stoletja. Prvotno je bila Mokoš zaščitnica žensk, materinstva in ženskih opravil v hiši. Po eni strani je bila povezana z ogenjem in bliskom, po drugi pa z vodo. [1]
Sledovi imena Mokoš so danes ohranjeni v toponimih, npr. v Sloveniji nanj spominja vas Makoše pri Ribnici (vas je zgodovinsko poznana tudi kot Makoša ali Makoš) in potok Mokoš v Prekmurju. Na Hrvaškem je v bližini Reke poznana vas Mokošica, pri Dubrovniku vas Makoše. V Bosni in Hercegovini se v bližini vasi Ravno nahaja hrib, poimenovan Mukušina. Južno od Mostarja leži hrib Mukoša. Podobno kot slovenski potok Mokoš pa se vas blizu Zagreba imenuje Mokos.[2]
Viri[uredi | uredi kodo]
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Mokoš |
- ^ Leksikon mitologije, DZS, Ljubljana, 1997
- ^ Češarek, Domen (24.05.2017). "Mala gora pri Ribnici – mitološko izročilo v prostoru (Mala Gora (Little Mountain) by Ribnica – Cosmic myth in mythical landscape)" (PDF). Studia mythologica Slavica. Preveri vrednosti datuma v:
|date=(pomoč)
|
||||||||||||||||||||||||||||
