Mokoš
Mokoš | ||
---|---|---|
boginja predenja, tkanja, ženskih opravil, plodnosti | ||
Letni čas: | pomlad in poletje | |
Dan: | petek | |
Partnerstvo: | Perun, Veles | |
Poistovetenje: | Sveta Petka, Mat'-Syra-Zemlya, Marija, Paraskeva, Dzydzilelya(?) |
Praslovanska boginja plodnosti, zaščitnica žensk, Perunova žena.
Njen kult, ki se je dolgo ohranil, je bil predvsem pri vzhodnih Slovanih povezan z ovčarstvom in prejo. Severni Rusi so jo slavili še v začetku 20. stoletja. Prvotno je bila Mokoš zaščitnica žensk, materinstva in ženskih opravil v hiši. Po eni strani je bila povezana z ogenjem in bliskom, po drugi pa z vodo. [1]
Sledovi imena Mokoš so danes ohranjeni v toponimih, npr. v Sloveniji nanj spominja vas Makoše pri Ribnici (vas je zgodovinsko poznana tudi kot Makoša ali Makoš) in potok Mokoš v Prekmurju. Na Hrvaškem je v bližini Reke poznana vas Mokošica, pri Dubrovniku vas Makoše. V Bosni in Hercegovini se v bližini vasi Ravno nahaja hrib, poimenovan Mukušina. Južno od Mostarja leži hrib Mukoša. Podobno kot slovenski potok Mokoš pa se vas blizu Zagreba imenuje Mokos.[2]
Viri[uredi | uredi kodo]
![]() |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Mokoš |
- ↑ Leksikon mitologije, DZS, Ljubljana, 1997
- ↑ Češarek, Domen (24.5.2017). "Mala gora pri Ribnici – mitološko izročilo v prostoru (Mala Gora (Little Mountain) by Ribnica – Cosmic myth in mythical landscape)" (PDF). Studia mythologica Slavica.