Gerovit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Gerovit
bog vegetacije, pomladi in vojne
Orožje: meč, ščit
Simbol: ščit
Letni čas: pomlad
Poistovetenje: Jarilo, Jarovit?, Porenut?, Svarožič?, Dažbog
Mars

Gerovit ali Herowith je v slovanski mitologiji zahodnoslovansko božanstvo pomladi in vojne, najverjetneje je istoveten z Jarovitom, lahko pa s Svarožičem/Dažbogom.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Niederle je mnenja, da je potrebno ime Gerovit prebrati kot Jarovit[1] Kot kaže je namreč Gerovit samo sprememba korena iz Jarovit.[2]

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Gerovita so častili v Havelsbergu pri izlivu reke Havel v Labo, in v Volgastu.[3] Herbord (†1168) poroča, da je v mestu Volgast (Hologost) stal hram boga Gerovita, katerega simbol je bil sveti ščit.[4][5] Ebbo (†1163) Gerovita/Herowitha enači z rimskim Marsom. [3] Po drugi strani je Gerovit/Jarovit očitno soroden skitskemu Aresu, ki ga je predstavljal meč.[6] Pisani Gerovita enači s soncem Dažbogom/Svarožičem, ki je zaradi germanskih vplivov prevzel vojaško vlogo.[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Ovsec, D. (1991): 151.
  2. Vasiljev, S. (1928): 124-125.
  3. 3,0 3,1 3,2 Ovsec, D. (1991): 151.
  4. Ovsec, D. (1991): 48.
  5. Gimbutas, M. (1971): 154.
  6. Makarovič, J. (1998): 69.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Gimbutas Maria (1971): The Slavs. London, Thames & Hudson.
  • Makarovič Jan (1998): Od Črne boginje do Sina Božjega. Ljubljana/Pisa, FDV/ Studi slavi.
  • Ovsec Damjan J. (1991): Slovanska mitologija in verovanje. Domus, Ljubljana.
  • Vasiljev Spasoje (1928): Mitologija drevnih Slovena. Beograd, Srbobran.