Gerovit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Gerovit
bog vegetacije, pomladi in vojne
Orožjemeč, ščit
Simbolščit
Letni časpomlad
Osebne informacije
PoistovetenjeJarilo, Jarovit?, Porenut?, Svarožič?, Dažbog
Mars

Gerovit ali Herowith je v slovanski mitologiji zahodnoslovansko božanstvo pomladi in vojne, najverjetneje je istoveten z Jarovitom, lahko pa s Svarožičem/Dažbogom.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Niederle je mnenja, da je potrebno ime Gerovit prebrati kot Jarovit[1] Kot kaže je namreč Gerovit samo sprememba korena iz Jarovit.[2]

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Gerovita so častili v Havelsbergu pri izlivu reke Havel v Labo, in v Volgastu.[3] Herbord (†1168) poroča, da je v mestu Volgast (Hologost) stal hram boga Gerovita, katerega simbol je bil sveti ščit.[4][5] Ebbo (†1163) Gerovita/Herowitha enači z rimskim Marsom. [3] Po drugi strani je Gerovit/Jarovit očitno soroden skitskemu Aresu, ki ga je predstavljal meč.[6] Pisani Gerovita enači s soncem Dažbogom/Svarožičem, ki je zaradi germanskih vplivov prevzel vojaško vlogo.[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Ovsec, D. (1991): 151.
  2. Vasiljev, S. (1928): 124-125.
  3. 3,0 3,1 3,2 Ovsec, D. (1991): 151.
  4. Ovsec, D. (1991): 48.
  5. Gimbutas, M. (1971): 154.
  6. Makarovič, J. (1998): 69.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Gimbutas Maria (1971): The Slavs. London, Thames & Hudson.
  • Makarovič Jan (1998): Od Črne boginje do Sina Božjega. Ljubljana/Pisa, FDV/ Studi slavi.
  • Ovsec Damjan J. (1991): Slovanska mitologija in verovanje. Domus, Ljubljana.
  • Vasiljev Spasoje (1928): Mitologija drevnih Slovena. Beograd, Srbobran.