Gerovit
Gerovit | |
---|---|
bog vegetacije, pomladi in vojne | |
Orožje | meč, ščit |
Simbol | ščit |
Letni čas | pomlad |
Osebne informacije | |
Poistovetenje | Jarilo, Jarovit?, Porenut?, Svarožič?, Dažbog Mars |
Gerovit ali Herowith je v slovanski mitologiji zahodnoslovansko božanstvo pomladi in vojne, najverjetneje je istoveten z Jarovitom, lahko pa s Svarožičem/Dažbogom.
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Niederle je mnenja, da je treba ime Gerovit prebrati kot Jarovit[1] Kot kaže je namreč Gerovit samo sprememba korena iz Jarovit.[2]
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Gerovita so častili v Havelsbergu pri izlivu reke Havel v Labo, in v Volgastu.[3] Herbord (†1168) poroča, da je v mestu Volgast (Hologost) stal hram boga Gerovita, katerega simbol je bil sveti ščit.[4][5] Ebbo (†1163) Gerovita/Herowitha enači z rimskim Marsom. [3] Po drugi strani je Gerovit/Jarovit očitno soroden skitskemu Aresu, ki ga je predstavljal meč.[6] Pisani Gerovita enači s soncem Dažbogom/Svarožičem, ki je zaradi germanskih vplivov prevzel vojaško vlogo.[3]
Sklici
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- Gimbutas Maria (1971): The Slavs. London, Thames & Hudson.
- Makarovič Jan (1998): Od Črne boginje do Sina Božjega. Ljubljana/Pisa, FDV/ Studi slavi.
- Ovsec Damjan J. (1991): Slovanska mitologija in verovanje. Domus, Ljubljana.
- Vasiljev Spasoje (1928): Mitologija drevnih Slovena. Beograd, Srbobran.