Boštanj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Boštanj
Boštanj is located in Slovenija
Boštanj
Boštanj
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°0′49.58″N 15°16′52.54″E / 46.0137722°N 15.2812611°E / 46.0137722; 15.2812611Koordinati: 46°0′49.58″N 15°16′52.54″E / 46.0137722°N 15.2812611°E / 46.0137722; 15.2812611
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Posavska regija
Tradicionalna pokrajina Dolenjska
Občina Sevnica
Površina
 • Skupno 1,32 km2
Nadmorska višina 215,4 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 275
 • Gostota 210 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 8294 Boštanj
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Boštanj je naselje v Krajevni skupnosti Boštanj, ki je v Občini Sevnica.

Lega[uredi | uredi kodo]

Boštanj leži na desnem bregu Save, jugozahodno od Sevnice. V zadnjih letih se je kraj precej povečal in preoblikoval.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Poselitev kraja sega v starejšo železno dobo, vas pa je v starih listinah prvič omenjena že v 12. st.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

V kraju stoji HE Boštanj, ena izmed savskih hidroelektrarn zgrajena leta 2006, gradnja pa se je začela leta 2002. Danes prinaša dosti veliko korist.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Na Gavgah, 1 km od Boštanja, je znamenito rastišče rumenega sleča (Rhododendron luteum), ki je velika botanična redkost v vsej srednji Evropi. Rastišče je v gozdu gradna in pravega kostanja. Tla so kisla, pobočja pa nagnjena proti severu in severovzhodu. V bližini je pod cerkvijo na Topolovcu še eno, skromnejše nahajališče.

Krajani so se 30. aprila 2007 v Guinnessovo knjigo rekordov vpisali s postavitvijo najvišjega 43,44 m visokega[2] kresu na svetu. Odlično se ga je videlo iz bližnjega hriba Zajčja Gora oz. Ledine.

NOB[uredi | uredi kodo]

Nemški okupator je prebivalce Boštanja v letih 1941 in 1942 izgnal v Nemčijo in na njihove domove naselil nemške priseljence, zlasti iz Kočevskega (t. i. Kočevarje). Kraj so 13.10. 1943 za dva dni osvobodili partizani, pri tem so opustošili orožniško postajo in požgali grad.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2017". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2017. Pridobljeno dne 7. junija 2017. 
  2. ^ RTVSLO Boštanjčanom uspelo postaviti rekord

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6. 
  • Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Boštanj pri Sevnici), Ljubljana, 1991