Attemsi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Attems)
Jump to navigation Jump to search
Barvni grb grofov Attems
Palača Attemsov v Gradcu, ki jo je dal leta 1716 zgraditi Ignacij Marija grof Attems
Ruševine gradu Zgornji Attems, v Ahtenu (Attimis).


Attemsi so bili predvsem v času baroka ena najvplivnejših plemiških rodbin na Štajerskem.

Rodbina izvira iz Furlanije, kjer se prvič omenja leta 1025, njihov rod pa se je začel razvijati v drugi polovici 12. stoletja na gradu Ahten (Attimis) (Ahten pri Nemah) pri Čedadu, ki leži na slovensko-romanski etnični meji. Posest imenovana "Attems infra Comitatus Fori Julii" je prejel Konrad poročen z Matildo grofico iz Moosburga na Koroškem. Ustanovitelj avstrijske veje rodbine je Wolfgang Petzenstein Attemski, ki je leta 1540 postal kapitan občine in je dal zgraditi cerkev na Svetih gorah. Njegov sin Andrej je nadvojvoda Karel podelil plemiški naslov von Petzenstein.


Rodbina Attems se je pričela strmo vzpenjati s prehodom goriške grofije pod Habsburžane po letu 1500. Potem, ko je Beneška republika osvojila Furlanijo je del družine ostal na gradu Attems, a Friderik Attemski (* 1447, † 1521) je leta 1473 odšel v Gorico in postal vodja urada zadnjega goriškega grofa Leonharda Goriškega. Friderik je bil kot takšen potrjen tudi po smrti Leonarda leta 1500, ko ga je rimsko-nemški kralj Maksimilijan I. in leta 1506 imenoval za dednega upravitelja nad novo habsburško grofijo. Frederikov sin Hieronim je postal začetnik linije, ki je kasneje postala znana kot " s Svetega Križa" (Heiligenkreuz) ali Svetokriška. Attemsi so opravljali pomembne službe na habsburškem dvoru. Frideriku Attemsu (1447-1517) je cesar Maksimilijan dal mesto komornika. Leta 1605 je bil Herman Attems povišan v baronski stan. Rod je bil leta 1630 povzdignjen v državne grofe Svetega rimskega cesarstva.

Attemsi na Slovenskem[uredi | uredi kodo]

Na slovenskem so Attemsi v Vipavski dolini pridobili posest Sveti Križ (danes Vipavski Križ), ki jo je kupil leta 1605 Friderikov vnuk Herman Attems (1564-1611) od grofov Thurn-Valsassina. Bil je ustanovitelj družinske veje Attems-Heiligenkreuz (Svetokriški) poleg osnovne Attems-Petzenstein. Na Vipavskem Križu so leta 1634 zgradili kapucinski samostan.

Grof Ignacij Maria Attems (1652-1732) je po letu 1687 deloval v Gradcu, tedanjem središču vojvodine Štajerske. Z nakupi gradov in posestev na spodnjem Štajerskem je postal eden vodilnih aristokratov v tem delu dežele. Pridobil je gradove Podčetrtek, Štatenberg, Hartenštajn, Pilštanj, Brežice, Brestanico in Slovensko Bistrico. Konec 17. stoletja je dal postaviti dvorec Štatenberg, baročno prezidal in umetnostno opremil pa je starejše gradove v Brežicah, Podčetrtku in Slovenski Bistrici. Kupil je tudi gospostvo Gösting pri Gradcu z uradom Aigen. Z drugo poroko z grofico Kristijano Herberstein pa je pridobil še Grad Vurberk

Attemsi so bili vse do konca II. svetovne vojne tudi lastniki: dvorca Dornava, gradu Olimje, gradu Goričane in drugih.

Po II. svetovni vojni je bila večina njihovega premoženja nacionalizirana, nekaj članov rodbine pa pobitih.


Potomci Attemsov danes živijo v Italiji in Avstriji, z zakonom o denacionalizaciji po so dobili nazaj tudi nekaj nekdanje posesti na slovenskem Štajerskem.

Attemsi so pridobili tudi nekaj pomembnejših položajev med cervenimi dostojanstveniki. Grof Ernest Attems je bil ljubljanski knezoškof, Jožef Oswald (1679-1744) lavantinski škof in grof Otokar (1815-1867) pa sekovski škof, ki je leta 1862 vodil pogrebno slovestnost za Antonom Martinom Slomškom. Grof Karel Mihael iz linije Attems-Petzenstein je bil prvi goriški nadškof.


Predstavniki rodbine[uredi | uredi kodo]

V zgodovino rodbine so se zapisali številni njeni člani, ki so se proslavili s svojimi deli:

Galerija[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Ilwof Franz: Die Grafen von Attems: Freiherren von Heiligenkreuz in ihrem Wirken in und für Steiermark. Graz, Verlags-Buchhandlung "Styria", 1897.
  • Attems E.: I castelli e la famiglia d'Attems, Udine 1892.


Glej tudi[uredi | uredi kodo]