Vojsko, Idrija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Vojsko, Idrija
Vojsko, Idrija is located in Slovenija
Vojsko, Idrija
Vojsko, Idrija
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°1′25.09″N 13°54′12.25″E / 46.0236361°N 13.9034028°E / 46.0236361; 13.9034028Koordinati: 46°1′25.09″N 13°54′12.25″E / 46.0236361°N 13.9034028°E / 46.0236361; 13.9034028
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Goriška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Idrija
Površina[1]
 • Skupno 41,220 km2
Nadmorska višina 1.083,3 m
Prebivalstvo (2015)[2]
 • Skupno 240
 • Gostota 5,8 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 5280 Idrija
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Vojsko je naselje v Občini Idrija.

Vojsko je redko poseljena kraška planota v predalpskem Idrijskem hribovju, ki leži med Cerkljanskim hribovjem na severu, Rovtarskim na severozahodu in Trnovskim gozdom na jugu. Zaradi povprečne višine okoli 1000 mnm ima skoraj gorsko podnebje in je brez površinskih odtokov. V tem klimatsko neugodnem okolju so se naselili ljudje, da bi se ukvarjali z gozdarstvom za potrebe idrijskega rudnika. Hkrati so se zaradi preživetja naučili tudi siknjarstva in žebljarstva, saj so naravne razmere za kmetijstvo neprimerne. Na planoti so predvsem samotne kmetije; manjša prebivalstvena zgostitev je samo pod cerkvijo.

Na območju je možno najti številne kraške pojave, kot so plitva brezna in jame v dolomitu, krajše ponikalnice ter nižje ležeče močne izvire. Z razgledne točke Hudournik na skrajnem zahodnem delu planote je možno videti Tolminsko, do Julijskih Alp s Triglavom ter celo italijanske Dolomite.

NOB[uredi | uredi kodo]

Med 2. svetovno vojno je bila planota zaradi prometne odmaknjenosti močno partizansko središče. V bližini naselja je od 17. septembra 1944 do 1. maja 1945 delala Partizanska tiskarna Slovenija. v bližnem zaselku Vojščica je pokopališče 305 padlih partizanov iz zadnje nemške ofenzive 1945. Bližinji obsežni Trnovski gozdovi pa so dali zavetje Slovenski vojni partizanski bolnici Pavla.[3]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Največja naselja po površini". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 24. marca 2016. 
  2. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2015". Statistični urad Republike Slovenije. 5. junij 2015. Pridobljeno dne 16. marca 2016. 
  3. ^ Slovenija, turistični vodnik. (2002). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]