Vojsko, Idrija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Vojsko
Vojsko, Hudournik.jpg
Vojsko se nahaja v Slovenija
Vojsko
Vojsko
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°1′25.09″N 13°54′12.25″E / 46.0236361°N 13.9034028°E / 46.0236361; 13.9034028Koordinati: 46°1′25.09″N 13°54′12.25″E / 46.0236361°N 13.9034028°E / 46.0236361; 13.9034028
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaGoriška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaIdrija
Površina
 • Skupno41,220 km2
Nadm. višina
1.083,3 m
Prebivalstvo
 (2020)[2]
 • Skupno247
 • Gostota6 preb,/km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
5280 Idrija
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Vojsko je naselje v Občini Idrija.

Vojsko je redko poseljena kraška planota v predalpskem Idrijskem hribovju, ki leži med Cerkljanskim hribovjem na severu, Rovtarskim na severozahodu in Trnovskim gozdom na jugu. Zaradi povprečne višine okoli 1000 mnm ima skoraj gorsko podnebje in je brez površinskih odtokov. V tem klimatsko neugodnem okolju so se naselili ljudje, da bi se ukvarjali z gozdarstvom za potrebe idrijskega rudnika. Hkrati so se zaradi preživetja naučili tudi siknjarstva in žebljarstva, saj so naravne razmere za kmetijstvo neprimerne. Na planoti so predvsem samotne kmetije; manjša prebivalstvena zgostitev je samo pod cerkvijo.

Vojsko, razgledišče Hudournik

Na območju je možno najti številne kraške pojave, kot so plitva brezna in jame v dolomitu, krajše ponikalnice ter nižje ležeče močne izvire. Z razgledne točke Hudournik na skrajnem zahodnem delu planote je možno videti Tolminsko, do Julijskih Alp s Triglavom ter celo italijanske Dolomite.

NOB[uredi | uredi kodo]

Vojsko, partizansko grobišče

Med 2. svetovno vojno je bila planota zaradi prometne odmaknjenosti močno partizansko središče. V bližini naselja je od 17. septembra 1944 do 1. maja 1945 delala Partizanska tiskarna Slovenija. v bližnem zaselku Vojščica je pokopališče 305 padlih partizanov iz zadnje nemške ofenzive 1945. Bližinji obsežni Trnovski gozdovi pa so dali zavetje Slovenski vojni partizanski bolnici Pavla.[3]

Brdarjev slap na Gačniku

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. "Največja naselja po površini". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 24. marca 2016.
  2. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  3. Slovenija, turistični vodnik. (2002). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]