Vojsko, Idrija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Vojsko
Vojsko- cerkev v ozadju osnovna šola 1959.jpg
Vojsko se nahaja v Slovenija
Vojsko
Vojsko
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°1′25.09″N 13°54′12.25″E / 46.0236361°N 13.9034028°E / 46.0236361; 13.9034028Koordinati: 46°1′25.09″N 13°54′12.25″E / 46.0236361°N 13.9034028°E / 46.0236361; 13.9034028
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaGoriška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaIdrija
Površina
 • Skupno41,220 km2
Nadm. višina
1.083,3 m
Prebivalstvo
 (2020)[2]
 • Skupno247
 • Gostota6 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
5280 Idrija
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si

Vojsko je široko razloženo naselje v Občini Idrija, na istoimenski kraški planoti v predalpskem Idrijskem hribovju.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Na jugozahodu planoto omejuje dolina Idrijce, na severovzhodu pa dolina Kanomljice, onstran doline potoka Belce pa prehaja v visoko kraško planoto Trnovski gozd.

Razgledišče na Hudourniku

Na planoti so številni kraški pojavi, kot so plitva brezna in jame v dolomitu, krajše ponikalnice ter nižje ležeči močni izviri. Z razglednega vrha Hudournik na skrajnem zahodnem delu planote je pogled na Tolminsko, do Julijskih Alp s Triglavom ter celo italijanskih Dolomitov.

V Trnovskem gozdu je severno pod Golaki velika globel Smrekova draga, posebna zaradi toplotnega in rastlinskega obrata.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

NOB[uredi | uredi kodo]

Vojsko, partizansko grobišče

Med 2. svetovno vojno je bila planota zaradi prometne odmaknjenosti močno partizansko središče. V bližini naselja je od 17. septembra 1944 do 1. maja 1945 delovala partizanska tiskarna Slovenija. v bližnjem zaselku Vojščica je pokopališče 305 padlih partizanov iz zadnje nemške ofenzive v letu 1945. Bližnji obsežni gozdovi so dajali zavetje partizanski bolnici Pavla.[3]

Brdarjev slap na Gačniku

Poselitev[uredi | uredi kodo]

Najvišje ležeče primorsko naselje vaškega značaja sestavljajo samotne kmetije in več majhnih zaselkov. Oddaljene kmetije so opuščene. Prebivalci se od nekdaj ukvarjajo z gozdarstvom, nekoč za potrebe idrijskega rudnika, zaradi podnebnih danosti normalno kmetijstvo namreč ni mogoče. Središče naselja predstavlja zaselek Planina, z nekdanjo župnijsko (1807), od 1. januarja 2018[4] pa podružnično cerkvijo sv. Jožefa, ki je sedanjo podobo dobila leta 1669 ter s svojo nadmorsko višino 1077 mnm velja za najvišje ležečo cerkev v Koprski škofiji.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Največja naselja po površini". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 24. marca 2016.
  2. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  3. Slovenija, turistični vodnik. (2002). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  4. "Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper" (PDF). Pridobljeno dne 15.5.2017.


Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]