Pojdi na vsebino

Orlica (pogorje)

Orlica
Najvišja točka
Nadm. višina701 m
Koordinate46°1′3.87570″N 15°37′0.21230″E / 46.0177432500°N 15.6167256389°E / 46.0177432500; 15.6167256389
Dimenzije
Dolžina15 km
Širina3 km
Geografija
Orlica se nahaja v Slovenija
Orlica
Orlica
GorovjePosavsko hribovje
Znamenje sv. Krištofa s planinsko vpisno knjigo na Velikem Špičku (698 m)
Železniški predor Zelenjak prebada okljuk vrha Silovec (507 m) v soteski Zelenjak, po kateri teče Sotla

Orlica ali Orliško pogorje (Veliki vrh, 701 mnv) je pogorje v Vzhodni Sloveniji, ki je vzhodni del Posavskega hribovja. Poteka v smeri jugozahod–severovzhod, približno od vasi Zgornja Pohanca do trga Kunšperk ob meji s Hrvaško, v skupni dolžini 15 km in širini 3 km.[1] Po vrhu grebena poteka meja med Občino Brežice na jugu in Občino Kozje in Občino Bistrica ob Sotli na severu. Celotno hribovito območje, za katerega so značilni listnati, pretežno bukovi gozdovi,[2] je vključeno v Kozjanski park.

Na vzhodu je Orlica zaključena z 2 km dolgo sotesko Zelenjak, po kateri teče mejna reka Sotla, glavna hrvaška cesta KlanjecKumrovec in opuščena hrvaška železniška proga Savski Marof–Kumrovec, ki pod vznožjem orliškega vrha Silovec (507 m) dvakrat prečka Sotlo, tako da skozi 174,17 m dolg Železniški predor Zelenjak izjemoma poteka po slovenski strani. Sotesko Zelenjak na hrvaški strani tvori Cesargradsko brdo z vrhom Japica (509 m).

Poleg Sotle predstavljajo glavne orliške vodotoke še reka Bistrica, pritok Sotle, ki teče ob severnem vznožju, ter potoki Močnik, Gabernica in Dramlja, ki vsi tečejo proti jugu in se izlivajo v Savo. Večja kraja pod severnim vznožjem sta Podsreda in Bistrica ob Sotli, ki je tudi sedež občine, ter Sromlje, Pišece in Bizeljsko pod južnim vznožjem.

Vrhovi

[uredi | uredi kodo]
Vrh Višina Opomba
Jugozahodni del
Hrastenik 528
Veliki Trobojnik 653
Mali Trobojnik 599
Veliki vrh 701 najvišji vrh Orlice, s planinsko vpisno knjigo
Veliki Špiček 698 najvišji vrh Občine Brežice, s planinsko vpisno knjigo
Velika Vagla 667
Mali Špiček 510
Severozahodni del
Goli vrh 561
Velika Špica 561
Bukovica 432
Denžičev breg 588 med Bukovico in Denžičevem bregom poteka neprehodna soteska Bistrice
Svete gore 527
Vzhodni del
Srednji vrh 468
Rožce 619
Vidi vrh 520
Graščinski vrh 466
Kunšperk 597 najvišji vrh Občine Bistrica ob Sotli
Pečina 525
Silovec 507

Vir[3]

Kulturne znamenitosti

[uredi | uredi kodo]
Slika Znamenitost Opomba
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
Grad Podsreda
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
Grad Kunšperk danes v razvalinah, nekoč je varoval prehod skozi sotesko Zelenjak, podobno kot Grad Cesargrad na Cesargradskem brdu na hrvaški strani
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
Grad Pišece spomenik državnega pomena
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
Grad Bizeljsko spomenik državnega pomena
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
Svete gore (527 m) vrh z romarskim središčem s cerkvijo in štirimi kapelami, nekdaj poznoantična rimska utrdba
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
Cerkev sv. Jedrti, Pavlova vas podružnična cerkev Župnije Pišece
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
Cerkev sv. Ožbolta, Pečice podružnična cerkev Župnije Podsreda
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
Cerkev sv. Marjete, Kunšperk danes v razvalinah, nekdaj podružnična cerkev Župnije Bistrica ob Sotli
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
Veliki vrh (701 m) neraziskana rimska utrdba, danes se na vrhu nahaja spomenik tolarju, postavljen leta 2006

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Atlas okolja.
  2. Orlica, Kozje.si, pridobljeno 3. maj 2024.
  3. Kartografija d.o.o., Razvojna agencija Sotla, Obsotelje in Kozjansko (kolesarska karta), Razvojna agencija Sotla, Ljubljana 2010.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]