Blagajev volčin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Blagajev volčin
Blagajev volčin
Blagajev volčin
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Malvales (slezenovci)
Družina: Thymelaeaceae (volčinovke)
Rod: Daphne (volčin)
Vrsta: D. blagayana
Znanstveno ime
Daphne blagayana
Freyer, 1838

Blagajev volčin ali kozlovc (znanstveno ime Daphne blagayana) je nizek grmiček iz družine volčinovk, ki zraste do višine 30 cm in ima ovršna socvetja rumenkastobelih cvetov na koncu poganjkov.

Vednozeleni usnjati listi so celi, celorobi, na steblu pa so nameščeni premenjalno. Cveti aprila in maja, v Sloveniji pa je razširjen na polhograjski Gori, polhograjski Grmadi, Zaplani, Kopitniku in morda še kje. Poleg Slovenije je Blagajev volčin mogoče najti tudi v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Albaniji, Makedoniji, Grčiji, Bolgariji, Romuniji na Hrvaškem ter v severozahodni Italiji. Raste na apnencu in dolomitu, najbolj pogost pa je v montanskem in subalpinskem pasu do 1900 m nadmorske višine.

Blagajev volčin je bil odkrit leta 1837 na Gori pri Polhovem Gradcu, ime pa je rastlina dobila po slovenskem botaniku Rihardu Blagaju. Prvi je to vrsto volčina opisal Henrik Freyer, nahajališče pa si je ogledal saški kralj Friderik Avgust II. V spomin na ta dogodek je Rihard Ursini grof Blagay postavil spomenik, rastline pa se zaradi tega obiska prijelo tudi ljudsko ime »kraljeva roža«.

Blagajev volčin je v Sloveniji zavarovan od leta 1898.