Planika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Planika
LeontopodiumAlpinum-3.jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Asterales (košarnice)
Družina: Asteraceae (nebinovke)
Rod: Leontopodium (planika)
Vrsta: L. alpinum
Znanstveno ime
Leontopodium alpinum
Cass., 1822

Planika ali očnica (znanstveno ime Leontopodium alpinum) je ena najbolj znanih evropskih gorskih rož, ki spada v družino nebinovk. Rastlin raste predvsem na apnenčastih kamnitih podlagah na nadmorski višini od 1800 do 3000 metrov. Ni strupena, saj so jo uporabljali proti dihalnim in trebušnim boleznim. Njen skromen, kratkotrajen in odmaknjen cvet je veljal za simbol alpinizma in razgibane lepote v Alpah in Karpatih. Prav tako velja za narodni simbol, še posebej v Romuniji, Avstriji, Bolgariji, Sloveniji in Švici. Po ljudskem izročilu je dar te rože ljubljeni osebi, obljuba predanosti.

Imena in etimologija[uredi | uredi kodo]

Ime planika izhaja iz dejstva, da je ta roža prisotna na planinah ter na drugih visokogorskih območjih. V germanskih jezikih se uporablja ime edelweiss, ki izhaja iz švicarsko-nemške besede edel (plemenit) in weiß (bel). Znanstveno ime, Leontopodium alpinum izhaja iz grških besed leon (lev) in podion (šapa) ter alpinum (Alpe).

Opis[uredi | uredi kodo]

Stebla so visoka 5 do 20 cm in so premenjalno olistana. Pritlični listi so lopatičasti in stebelni črtalasto suličasti, na zgornji strani so zelenkaste barve, na spodnji so belo polsteni. Cvet ima 5 do 8 majhnih rumenih cvetličnih glavic (0,5 cm), ki so obkrožene s cvetličnimi listi v zvezdasti obliki. Cvetijo med julijem in septembrom. So nestrupene.

Rastišče[uredi | uredi kodo]

Avstrijski evrokovanec

Planike lahko najdemo na skalnatih jasah, apnenčastih skalah in redkeje tudi na travnikih. So neenakomerno razporejene in jih navadno najdemo na skalnatih jasah med 1500 in 2400 m nadmorske višine, torej od pasu ruševja do spodnjega visokogorskega pasu.

Izvira iz Azije; danes pa lahko to rožo najdemo v Evropi, Aziji, Južni Ameriki, Pirenejih, Alpah in Karpatih.

V Sloveniji jo najdemo v Julijskih Alpah in Kamniških Alpah, Karavankah, Ratitovcu, Trnovskem gozdu, Snežniku in soteski Save pri Kranju.

Planika je zavarovana rastlina v mnogih državah, med drugim v Švici, Sloveniji (na Goriškem od 1896, na Kranjskem od 1898) ter Romuniji (od 1933). Kazen za utrgano planiko znaša od 1000 do 4000 evrov[navedi vir].

Po navadi raste na nedosegljivih krajih, zato jo v Sloveniji povezujejo z gorništvom. Njena bela barva v Švici velja za simbol čistosti in zaradi njene lepote je dobila romunsko ime floarea reginei (kraljičina roža).

Planika v drugih pomenih[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • WraberT. (2006). 2x sto alpskih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana.