Jamarstvo
Jamarstvo je športno raziskovanje jam in dokumentiranje odkritij.[1] Je timska dejavnost,[1] zato so jamarji organizirani v društva.[2]
V društvih jamarji dobijo potrebna znanja in izkušnje, pri raziskovanju večjih jamskih sistemov pa uporabljajo skupno jamarsko opremo. Društva tudi izdajajo glasila in organizirajo čistilne akcije; varstvo jam je namreč vse pomembnejša naloga jamarjev.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Človek je iskal zavetje v jamskih vhodih že v prazgodovini, prvi zapis o obisku jame pa je iz leta 853 pred našim štetjem, ko je asirski kralj Šalmaneser III. obiskal jame pri izvirih reke Tigris. Natančneje so naravoslovci začeli opisovati jame v 17. stoletju, na slovenskem je bil med prvimi Janez Vajkard Valvasor. V drugi polovici 19. stoletja so jame začeli sistematično raziskovati in nastala je speleologija.
Konec 19. stoletja sta bili v naših krajih dve središči raziskovanj: Škocjanske jame, ki so jih od leta 1883 raziskovali člani Jamarske sekcije Küstenland Nemško-avstrijskega planinskega društva (DÖAV), in Postojnska jama, kjer je bil duša raziskovanja upravnik Postojnske jame Ivan Andrej Perko.[3] Leta 1889 je bilo ustanovljeno prvo jamarsko društvo na slovenskem Antron, leta 1910 pa Društvo za raziskovanje jam Ljubljana, ki deluje še danes.[3]
Zdaj je v Jamarsko zvezo Slovenije vključenih 45 jamarskih društev.[4]
Viri in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Urankar, Rafko (2001). Ne hodi v jame brez glave. Ljubljana: Društvo za raziskovanje jam Ljubljana. (COBISS)
- ↑ Badino, Giovanni; Verša, Dorotea (1998). Jame in jamarji : vse, kar ste želeli vedeti o jamarstvu, pa niste imeli koga vprašati. Ljubljana: Jamarska zveza Slovenije. (COBISS)
- ↑ 3,0 3,1 "Zgodovina društva 1910 - 1918". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2008-04-01. Pridobljeno 2007-10-31.
- ↑ "Jamarska zveza Slovenije - Društva". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-10-21. Pridobljeno 2007-10-31.
