Društvo za raziskovanje jam Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Društvo za raziskovanje (prvotno: raziskavanje) jam Ljubljana (s kratico DZRJL) je najstarejše še delujoče jamarsko društvo v Sloveniji, ustanovljeno je bilo leta 1910. Glavno poslanstvo društva skozi vsa ta leta je raziskovanje kraškega podzemlja po celotni Sloveniji.[1]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvo jamarsko društvo na slovenskem Antron je bilo ustanovljeno leta 1889 in je delovalo v okolici Postojne. Njegovo delo je čez pet let zamrlo.

Viljem Putik in Ivan Andrej Perko, glavna pobudnika za ustanovitev Društva za raziskavanje jam, sta čutila, da na Kranjskem manjka ustrezno strokovno jamarsko društvo. Prepričala sta kranjskega deželnega predsednika, barona Theodorja Schwarza, da je sklical posvet o jamarstvu, na katerem so sklenili, da ustanovijo Društvo za raziskavanje podzemnih jam v Ljubljani. Ustanovni občni zbor društva je bil 12. maja 1910 v Ljubljani. Prvi predsednik in doživljenjski član je postal kranjski deželni predsednik Theodor Schwarz von Karsten, podpredsednika pa ravnatelj deželnega muzeja Josip Mantuani in Henrik Schollmayer-Lichtenberg.

Kmalu po ustanovitvi se je izkazalo, da se med društvenimi odborniki le dva spoznata na jame in jamarstvo. Tajnik društva, profesor Josip Cerk, se je v nastali zadregi spomnil Bogumila Brinška in skupine planincev in alpinistov, ki so se imenovali Drenovci. Povabil jih je k sodelovanju in tako so Drenovci postali duša raziskovanj novoustanovljenega društva.

Raziskovalno delo sta si delili dve sekciji, dolenjska in kočevska. Drenovci, udarno jedro prve skupine, so se posvetili sistematičnim raziskavam dolenjskega krasa. Njihova dejavnost je bila izredna in nadpovprečna tudi v širšem merilu. Kočevska sekcija je bila izključno nemška in je delovala do prve svetovne vojne. Njihov arhiv v Kočevju je med drugo svetovno vojno zgorel.

Kasneje se je društvo preimenovalo v Društvo za raziskovanje jam Slovenije, Jamarski klub Ljubljana-Matica in na zadnje v Društvo za raziskovanje jam Ljubljana.

Društvo danes[uredi | uredi kodo]

Mogi člani danes jam ne obiskujejo le v prostem času, ampak so jih jame tako pritegnile, da so si poiskali z njimi povezane službe.[1]

Društvo je raziskalo tri jame, globoke preko tisoč metrov, Vandimo (globina 1000 metrov dosežena leta 1995), Renejevo brezno (globina 1000m dosežena leta 2000) in Brezno rumenega maka aka P4 (globina 1000m dosežena leta 2017). Društvo je do zdaj raziskalo 1884 jam, kar je približno 20 odstotkov jam na ozemlju Slovenije (baza, iz katere je povzet ta podatek, izvira iz katastra jam, s katerim je ravno tako začelo DZRJL).[1]

Društvo nove člane dobiva z jamarskimi šolami, ki jih organizira. Skrbi za varstvo jam in organizira predavanja z jamarsko tematiko, kakovost dokumentiranja jam v državi pa spodbuja z nagrado Viljema Puticka. Izdaja društveno glasilo Glas podzemlja. Člani po jamah najbolj intenzivno hodijo na taborih društva, v jamah pa tudi fotografirajo.[1]

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]