Renejevo brezno
| Renejevo brezno | |
|---|---|
_at_Mt._Kanin.jpg) Dvorana Copacabana z Mattovim sifonom | |
  Renejevo brezno Geografski položaj | |
| Lokacija | Občina Bovec, Slovenija |
| Koordinate | 46°21′19″N 13°26′42″E / 46.35526°N 13.44512°EKoordinati: 46°21′19″N 13°26′42″E / 46.35526°N 13.44512°E |
| Globina | 1.322 m |
| Dolžina | 11.864 m |
| Odkrita | 26. 12. 1998 |
| Geologija | poševno in stopnjasto brezno |
| Register | katasterjam[1] |
Renejevo brezno (včasih napačno imenovano tudi Renetovo brezno) je globoka jama, ki jo sestavlja niz brezen, vhod je na Kaninskih podih. Najgloblje brezno se imenuje Adrenalin, globoko pa je 235 m. Večina od drugih brezen, ki so med seboj ločena s kratkimi meandri, le redko preseže globino 50 m. Zadnje v nizu brezen se imenuje Zadnji šaht. Pod njim, na globini 1166 m, brezna preidejo v blago se spuščajoč podzemni zbiralnik vode, ki se proti toku razteza 210 m, nizvodno s tokom pa 865 m. Zbiralnik zbira vode s snežišč okoli Visokega Kanina in verjetno iz ledenika na italijanski strani Kanina in na koncu raziskanega dela preide v odtočno sifonsko jezero. Slednje leži na koncu več kot 100 m dolge in nekaj deset metrov visoke dvorane s peščeno sipino, imenovano Copacabana.
Raziskave Renejevega brezna segajo v leto 1998, vhod so avgusta 1998, v okviru poletnega tabora na Kaninskih podih, odkrili člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana. Vhod je opazil Joško Pirnat - Jozl, z njim so bili še Franci Gabrovšek ter Grega Pintar in Marina Pintar. Kaninski kolektor, ki odvaja vodo na izvir oz. slap Boka, je bil po sedmih letih raziskav odkrit leta 2005, odtočni sifon pa leto dni kasneje. Leta 2011 je bil odtočni sifon s potopom raziskan v dolžini 30 m do globine 10 m. 30. oktobra 2014 se je v odtočni sifon potopil Simon Burja in ga raziskal v dolžini 250 m do globine 82 m, kar se uvršča med najgloblje potope v več kot tisoč metrov globokih jamah na svetu. Sifon ima ime Mattov sifon po Mattu Covingtonu, ki se je prvi potopil vanj. Sifon se pod istim kotom nadaljuje proti izviru Boke. Z letom 2014 so se sočasno s potopom raziskave usmerile v raziskavo suhih galerij nad kolektorjem. Oktobra 2015 se je našlo perspektivno galerijo s prepihom, ki poteka nad dvorano Copacabana. Galerija daje upanje, da se bo prišlo za končni sifon po suhem, zato je bila nova teden dni dolga odprava v Renejevo brezno organizirana že konec decembra 2015. Leta 2019 so jamarji povezali Renejevo brezno z jamo P4 - Brezno rumenega maka, kar je povečalo dolžino skupnega jamskega sistema na 12.230 m (stanje avgusta 2020)[2] .
Jama ima ime po Renatu Verbovšku - Reneju (29. januar 1951–16. oktober 1998), slovenskemu geologu in jamarju, ki se je ponesrečil en dan pred enim prvih obiskov jame. Jamarski kolegi so novo odkrito jamo poimenovali po njem, ker je bil vrsto let aktiven jamar.
Renejevo brezno je z globino 1322 m drugo najgloblje brezno v Sloveniji in 26. na svetu (stanje 27. decembra 2015).
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Renejevo brezno«. Pridobljeno 15. maja 2023.
- ↑ Špela Borko, Matic Di Batista & Matthew Covington (2022). Connecting the void below mt. Kanin (PDF). - Karstologia Mémoires n°22. str. 41–44. Pridobljeno 14. maja 2023.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Društvo za raziskovanje jam Ljubljana Arhivirano 2012-03-05 na Wayback Machine.
- 3D model jam na Kaninskih podih
- Uroš Kunaver - fotografije jamarskih odprav v Renejevo brezno
- Intervju Spela Borko
