Janko Zerzer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rojstvo 7. november 1935
Sveče
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of SFR Yugoslavia.svg SFRJ
Flag of the Kingdom of Yugoslavia (state).svg Kraljevina Jugoslavija
Poklic profesor nemškega jezika in zgodovine  *
Poznan po manjšinski delavec

Janko Zerzer (cêrcer), slovenski učitelj, jezikoslovec, zgodovinar in manjšinski delavec na avstrijski Koroški, * 7. november 1935, Sveče (nem. Suetschach) pri Bistrici v Rožu.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

V letih 1946−1953 je obiskoval je škofijsko gimnazijo na Plešivcu (nem. Tanzenberg) blizu Gospe Svete, 8. razred z maturo pa je končal 1954 v Celovcu. Na Dunaju je sprva obiskoval 2 semestra na ekonomski visoki šoli, nato pa na dunajski univerzi zgodovino in nemščino (1955-1962). Leta 1962 je doktoriral z disertacijo Die deutschen Lehnwörter in d. slow. Mundart von Suetschach. Od 1965 poučuje nemščino in zgodovino na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu. V letih 1967–1973 je dodatno učil na Kmetijski strokovni šoli v Podravljah (nem. Föderlach) pri Beljaku, od 1975 na Višji šoli za gospodarske poklice slovenskih šolskih sester v Šentpetru (pri Šentjakobu v Rožu).

Že kot dijak je deloval v slovenskih društvih in oganizacijah; pozneje je bil med drugim predsednik Kluba slovenskih študentov na Dunaju, tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev in predsednik Krščanske kulturne zveze. V sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in matično Slovenijo se zavzema za idejni pluralizem in pri tem poudarja krščanske duhovne vrednote. Od 1981 v Svečah organizira Sveški mednarodni slikarski teden; v letih 1981−1989 je tu predsednik kulturnega drušva Kočna; od 1980-1985 je urejal list Naša občina - Unsere Gemeinde. Veliko je objavljal v koroških slovenskih in avstrijskih časnikih in revijah. Zerzer je s F. Kattnigom soavtor seznama dvojezičnih krajevnih imen južne Koroške Dvojezična Koroška - Zweisprachiges Kärnten (Celovec, 1982), je tudi soavtor učbenika Zgodovina koroških Slovencev od leta 1918 do danes (Celovec, 1985; nemška izdaja 1998).[1]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Enciklopedija Slovenije. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]