Gospa Sveta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 46°41′0″N 14°21′0″E / 46.68333°N 14.35000°E / 46.68333; 14.35000

Gospa Sveta
Maria Saal
Maria Saal 17 Modestusstoeckl 05102010 96.jpg
Coat of arms of Maria Saal
Gospa Sveta is located in Avstrija
Gospa Sveta
Gospa Sveta
Upravna delitev in vodenje
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Celovec-dežela
Župan Richard Brachmaier (SPÖ)
Geografske značilnosti
Površina 34,81 km²
Nadmorska višina 505 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 3.832 (1 januar 2014)[1]
 - Gostota 110 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Poštna številka 9063
Območna številka 04223
Spletna stran www.mariasaal.at

Gospa Sveta (nemško Maria Saal) je naselje (s približno 800 prebivalci) in občina (s približno 3700 prebivalci), ter romarsko središče z veličastno gotsko istoimensko cerkvijo.

Lega kraja[uredi | uredi kodo]

Gospa Sveta leži na višini 505 mnm ob reki Glini (nem. Glan) na Gosposvetskem polju, 8 km severno od Celovca na Koroškem v Avstriji.


Vasi in zaselki v občini[uredi | uredi kodo]

Občina je sestavljena iz 5 katastrskih občin: Kading, Krnski grad, Modrinja vas (Möderndorf), Possau in Šmihel na Gosposvetskem polju. in iz naslenjih 37 vasi in zaselkov s slovenskimi imeni[2] (v oklepaju število prebivalcev, stanje na 1.1.2015):

  • Arndorf (98)
  • Bergl (4)
  • Breznica (Wrießnitz ) (115)
  • Bučinja vas (Wutschein ) (102)
  • Dobrava (Hart) (10)
  • Dole (Dellach) (156)
  • Gospa Sveta (Maria Saal) (1.094)
  • Gosposvetsko polje (Zollfeld) (42)
  • Groblje (Gröblach) (7)
  • Höfern (17)
  • Judendorf (4)
  • Kadin(a) (Kading ) 231)
  • Krnski grad (Karnburg ) (563)
  • Kuhlinj (Kuchling) (96)
  • Lipa (Lind (4)
  • Meilsberg (68)
  • Meiselberg (3)
  • Modrinja vas (Möderndorf (56)
  • Poppichl (61)
  • Poreče na gori (Pörtschach am Berg) (49)
  • Pošev (Possau) (39)
  • Prikalitz (0)
  • Podkanja vas (Ratzendorf) (221)
  • Rožna vas (Rosendorf) (30)
  • Rotišče (Rotheis) (18)
  • Sele (Zell) (102)
  • Stegendorf (78)
  • Šmihel na Gosposvetskem polju St. Michael am Zollfeld (196)
  • Štrebuncji (Willersdorf) (34)
  • Techmannsdorf (7)
  • Thurn (9)
  • Töltschach (2)
  • Trebeša vas (Treffelsdorf) (4)
  • Walddorf (175)
  • Winklern (45)
  • Zagrad (Sagrad) (89)
  • Žrebiče (Stuttern) (14)

Sosednje občine[uredi | uredi kodo]


Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Predhodnico sedanje cerkve Gospe Svete je v 8. stoletju postavil prvi koroški škof sv. Modest, ki je tu škofovsko službo opravljal od leta 757 do 763. Do leta 760 je bila pri Gospe Sveti (kraj) posvečena cerkev sv.Marije, ene izmed prvih treh pod tem imenom poznanih cerkev v Karantaniji, in najstarejša izpričana na Koroškem. V starih virih jo označujejo tudi kot cerkev pri Krnskem gradu (Santa Maria ad Carantanam, tudi San Maria in Solio). Sedanjo podobo je cerkev dobila v prvi polovici 15. stoletja. Danes je v cerkvi med drugim: baročni oltar iz leta 1714, nagrobniki iz 16. in 17. stoletja, rimski reliefi iz bližnjega Viruna. Zvonika se ponašata z največjim koroškim zvonom. Zvonova iz leta 1687 je bil do druge svetovne vojne drugi največji v Avstriji. Njuna teža je 6600 kg in prerez je 222 cm.[3][4][5]

Od časa postavitve je bila cerkev sedež pokrajinskega škofa za Karantanijo in Cerkveno središče Karantanije, ter izhodišče za pokristjanjevanje Slovanov.

Gospa Sveta v književnosti[uredi | uredi kodo]

Gospa Sveta je zaradi svoje osrednje kulturnozgodovinske vloge siže številnih del, zlasti slovenskih oz. v slovenščini, včasih je prikazana skupaj z Gosposvetskim poljem.

Valentin Podgorc: Gospa Sveta, Zgodovinsko-krajepisna črtica. V: Dom in svet 14/1 (1901), str. 29–35, 99–105 (digitalizirano na www.dlib.si URN-NBN-SI-DOC-4ZNN5EQY);[6]

Prežihov Voranc: Čez goro k očetu ... (Ljubljana: Karantanija, 2002);

Prežihov Voranc: Winter in Klagenfurt – Drei Geschichten. Ur. Jozej Strutz. (Klagenfurt/Celovec: Kitab, 2012);

Bojan-Ilija Schnabl: Božja pot v Gospo Sveto in nazaj, ali, Večno mlade lipe. V: Koledar Mohorjeve družbe 2012. (Celovec: Mohorjeva založba, [2011]), str. 112–116, [COBISS.SI-ID 20928264] ;

Bojan-Ilija Schnabl: Tamnah, Na Tamnach – Temna gora: Zgodovinska črtica o imenu gore nad Celovškim poljem. V: Koledar Mohorjeve družbe 2013. (Celovec: Mohorjeva založba, 2012), str. 135–138, [COBISS.SI-ID 11880756] ;

Bojan-Ilija Schnabl: Magnolija in tulipani, Pripovedi in resnične pravljice s Celovškega polja. (Celovec: Založba Drava, 2014), ISBN: 978-3-85435-740-7, COBISS.SI-ID 20928264.[7]

Partnerske občine[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahres- und Quartalsanfang, 2014-01-01.
  2. ^ Paul Zdovc, Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten, erweiterte Auflage, Ljubljana 2010.
  3. ^ Maria Saal-Propstei und Wallfahrtskirche Kärnten, PEDA-Kunstführer, 2004, Passau, ISBN 3-89643-555-8
  4. ^ Zadnikar, Marijan (1988). Gospa Sveta in Gosposvetsko polje. Celovec: Mohorjeva založba. ISBN 3-85013-068-1. 
  5. ^ Ogris, Alfred (2007). Marktgemeinde Maria Saal, Geschichte – Kultur – Natur, Ein Gemeindebuch für alle. Klagenfurt: Verlag des Kärntner Landesarchivs. str. 727. ISBN 978-3-900531-66-9. 
  6. ^ "Valentin Podgorc". 
  7. ^ "naslovnica Magnolija in tulipani:". 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]