Gospa Sveta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Koordinati: 46°41′0″N 14°21′0″E / 46.68333°N 14.35000°E / 46.68333; 14.35000
Gospa Sveta
Maria Saal
Maria Saal 17 Modestusstoeckl 05102010 96.jpg
Coat of arms of Maria Saal
Gospa Sveta se nahaja v Avstrija
Gospa Sveta
Gospa Sveta
Upravna delitev in vodenje
Država  Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Celovec-dežela
Župan Richard Brachmaier (SPÖ)
Geografske značilnosti
Površina 34,81 km²
Nadmorska višina 505 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 3.864 (1 januar 2020)[1]
 - Gostota 111 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Poštna številka 9063
Območna številka 04223
Spletna stran www.mariasaal.at

Gospa Sveta (nemško Maria Saal) je naselje in romarsko središče v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem. Naselje je dom istoimenske cerkve Marijinega vnebovzetja.

Lega kraja[uredi | uredi kodo]

Gospa Sveta leži na nadmorski višini 505 m ob reki Glini (nemško Glan) na Gosposvetskem polju, 8 km severno od Celovca na Koroškem v Avstriji.

Vasi in zaselki v občini[uredi | uredi kodo]

Občina je sestavljena iz 5 katastrskih občin: Kading, Krnski grad, Modrinja vas (Möderndorf), Possau in Šmihel na Gosposvetskem polju in iz naslednjih 37 vasi in zaselkov s slovenskimi imeni[2] (v oklepaju število prebivalcev, stanje na 1. januar 2015):

  • Arndorf (98)
  • Bergl (4)
  • Breznica (Wrießnitz) (115)
  • Britvalica (Prikalitz) (0)
  • Bučinja vas (Wutschein) (102)
  • Dobrava (Hart) (10)
  • Dole (Dellach) (156)
  • Dvorec (Höfern) (17)
  • Gospa Sveta (Maria Saal) (1.094)
  • Gosposvetsko polje (Zollfeld) (42)
  • Groblje (Gröblach) (7)
  • Kadin(a) (Kading) 231)
  • Krnski grad (Karnburg) (563)
  • Kuhlinj (Kuchling) (96)
  • Lipa (Lind) (4)
  • Majzljica (Meiselberg) (3)
  • Male Čepe (Meilsberg) (68)
  • Modrinja vas (Möderndorf) (56)
  • Podpolje (Poppichl) (61)
  • Poreče na gori (Pörtschach am Berg) (49)
  • Pošev (Possau) (39)
  • Podkanja vas (Ratzendorf) (221)
  • Rožna vas (Rosendorf) (30)
  • Rotišče (Rotheis) (18)
  • Sele (Zell) (102)
  • Šmihel na Gosposvetskem polju (St. Michael am Zollfeld) (196)
  • Štegna vas (Stegendorf) (78)
  • Štrebuncji (Willersdorf) (34)
  • Techmannsdorf (7)
  • Töltschach (2)
  • Turn (Thurn) (9)
  • Trebeša vas (Treffelsdorf) (4)
  • Walddorf (175)
  • Winklern (45)
  • Zagrad (Sagrad) (89)
  • Zeduška vas (Judendorf) (4)
  • Žrebiče (Stuttern) (14)

Sosednje občine[uredi | uredi kodo]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V 1. stoletju našega štetja je rimski cesar Klavdij ustanovil glavno mesto province Virunum am Magdalensberg v Zollfeldu[3] kot naslednjo naselbino iz leta 15 pr. n. št. zgradil keltsko prestolnico Noreja v provinci Norik.

Prvo pokristjanjevanje območja okoli leta 300 je prišlo iz oglejskega patriarhata, kjer je Virunum postal škofovski sedež. Okoli 590 Slovanov je zasedlo in naselilo Koroško ter dele današnjih avstrijskih zveznih dežel Štajerske in Salzburg; Virunum je bil nazadnje omenjen leta 591. Glavno mesto kneževine, ki so jo tu ustanovili Slovani, je imelo sedež vlade (Curtis Carantana) v Karnburgu (Krnski grad) ob vznožju Ulrichsberga; danes je Karnburg občinska vas, nekaj kilometrov zahodno od današnje vasi Maria Saal (Gospa Sveta).

Pred letom 767 je salzburški škof Virgilij poslal v Karantanijo škofa Modesta s kleriki. Začel se je drugi val pokristjanjevanja Maria Saal na Koroškem.

Karnis grad je bil kasneje tudi središče koroške vojvodine, Arnulf Koroški je imel tu kraljevo pfalco. Koroški vojvode so bili umeščeni na knežjem kamnu (Fürstenstein) na Krnskem gradu, nato pa blagoslovljeni v Marijini cerkvi v Maria Saal, zgrajeni pod Modestom v 8. stoletju. V 9. stoletju je bil postavljen knežji sedež, kjer je vojvoda prisegel posestvom, podelil fevde in sodil.

V drugi polovici 15. stoletja so MArijino cerkev razširili v [[trdnjava|trdnjavo]g za zaščito kmetov pred turškimi vpadi na Koroško. Po [[požar]gu so jo v letih 1670-1674 obnovili, leta 1687 pa je Mathias Landsmann iz zapuščenih turških topov vlil 6608 kg težak zvon; Maria Saalerin je največji zvon na Koroškem in zveni v udarni noti fis0.

Leta 1859 je Gospa sveta / Maria Saal prišla pod Krško škofijo / Bistum Gurk, ustrezni škof pa je hkrati postal prošt v Maria Saal.

Leta 1930 je bila skupnost povzdignjena v tržni status.

Zgodovina cerkve[uredi | uredi kodo]

Predhodnico sedanje cerkve je v 8. stoletju postavil prvi koroški škof sv. Modest, ki je tu škofovsko službo opravljal od leta 757 do 763. Do leta 760 je bila pri Gospe Sveti posvečena cerkev sv. Marije, ene izmed prvih treh pod tem imenom poznanih cerkev v Karantaniji in najstarejša izpričana na Koroškem. V starih virih jo označujejo tudi kot cerkev pri Krnskem gradu (Santa Maria ad Carantanam, tudi San Maria in Solio). Sedanjo podobo je cerkev dobila v prvi polovici 15. stoletja. Danes je v cerkvi med drugim: baročni oltar iz leta 1714, nagrobniki iz 16. in 17. stoletja, rimski reliefi iz bližnjega Viruna. Zvonika se ponašata z največjim koroškim zvonom. Zvon iz leta 1687 je bil do druge svetovne vojne drugi največji v Avstriji. Njegova teža je 6600 kg in prerez je 222 cm.[4][5][6]

V severni ladji je tudi grob pokrajinskega škofa Modesta.

Od časa postavitve je bila cerkev sedež pokrajinskega škofa za Karantanijo in Cerkveno središče Karantanije, ter izhodišče za pokristjanjevanje Slovanov.

Arheološka izkopavanja[uredi | uredi kodo]

  • Virus II
  • Rimski amfiteater
  • Rimsko odrsko gledališče

Muzej na prostem[uredi | uredi kodo]

Muzej na prostem Maria Saal je muzej na prostem na vzhodnem robu Zollfelda in eden prvih tovrstnih muzejev v Avstriji. Z »Bodnerhausom« (zgrajenim leta 1470) je v njem trenutno najstarejša blokovska gradnja v Avstriji.[7]

Rezidence in gradovi[uredi | uredi kodo]

V občini so še:

  • Grad Lind blizu Stegendorfa
  • Grad Meiselberg
  • Grad Moderndorf
  • Tonhof, nekdanje sodišče, rojstni kraj Friedricha Welwitscha in stičišče kroga umetnikov okoli Gerharda Lampersberga
  • Grad Toeltschach

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Od 89 kmetij v letu 2010 jih je 44 vodilo kot stransko dejavnost. V proizvodnem sektorju je bilo več kot dve tretjini podjetij gradbenih podjetij, vendar je bil proizvodni sektor z 71 zaposlenimi največji delodajalec. V storitvenem sektorju je skoraj polovica zaposlenih delala v trgovini, petina v socialnih in javnih storitvah (od leta 2011).[8][9][10]

Gospa Sveta je dobro povezana s Celovcem in Šentvid ob Glini (St. Veit). Do obeh mest je mogoče s hitrim tranzitom doseči v manj kot desetih minutah. Skozi občinsko območje poteka hitra cesta Klagenfurter Schnellstraße S37, ki poteka od Celovca do Šentvida ob Glini in severneje.

Gospa Sveta v književnosti[uredi | uredi kodo]

Gospa Sveta je zaradi svoje osrednje kulturnozgodovinske vloge siže številnih del, zlasti slovenskih oz. v slovenščini, včasih je prikazana skupaj z Gosposvetskim poljem.

  • Valentin Podgorc:Gospa Sveta, Zgodovinsko-krajepisna črtica. V: Dom in svet 14/1 (1901), str. 29–35, 99–105 (digitalizirano na www.dlib.si URN-NBN-SI-DOC-4ZNN5EQY);[11]
  • Prežihov Voranc: Čez goro k očetu ... (Ljubljana: Karantanija, 2002);
  • Prežihov Voranc: Winter in Klagenfurt – Drei Geschichten. Ur. Jozej Strutz. (Klagenfurt/Celovec: Kitab, 2012);
  • Bojan-Ilija Schnabl: Božja pot v Gospo Sveto in nazaj, ali, Večno mlade lipe. V: Koledar Mohorjeve družbe 2012. (Celovec: Mohorjeva založba, [2011]), str. 112–116, [COBISS.SI-ID 20928264] ;
  • Bojan-Ilija Schnabl: Tamnah, Na Tamnach – Temna gora: Zgodovinska črtica o imenu gore nad Celovškim poljem. V: Koledar Mohorjeve družbe 2013. (Celovec: Mohorjeva založba, 2012), str. 135–138, [COBISS.SI-ID 11880756] ;
  • Bojan-Ilija Schnabl: Magnolija in tulipani, Pripovedi in resnične pravljice s Celovškega polja. (Celovec: Založba Drava, 2014), ISBN: 978-3-85435-740-7, COBISS.SI-ID 20928264.[12]

Partnerske občine[uredi | uredi kodo]

Pomembni krajani[uredi | uredi kodo]

  • Viktor Ruprecht, (1888 - 1943) slovenski kulturni aktivist, duhovnik
  • Anselm von Edling (1741-1794), opat benediktinskega samostana sv. Pavla v Lavanttalu, zgodovinar, pisatelj in pesnik jožefinskega razsvetljenstva
  • Humbert Fink (1933–1992), pisatelj, novinar
  • Gerhard Lampersberg (1928–2002), skladatelj
  • Simerl Krapfenbäck (pravzaprav Simon Kramer, 1785–1809), ropar
  • Peter Truschner (rojen 1967), pisatelj (Poppichl)
  • Peter Turrini (rojen 1944), pisatelj
  • Erich Wanker (rojen 1965), raziskovalec Chorea-Huntington in Alzheimerjeve bolezni
  • Friedrich Welwitsch (1806–1872), botanik, raziskovalec Afrike

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahresbeginn 2002–2020 nach Gemeinden (Gebietsstand 1.1.2020), 2020-01-01.
  2. Paul Zdovc, Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten, erweiterte Auflage, Ljubljana 2010.
  3. Maria „Saal“, lat. Solium, enthält dasselbe Ursprungswort wie „Zoll“-Feld; siehe Zollfeld
  4. Maria Saal-Propstei und Wallfahrtskirche Kärnten, PEDA-Kunstführer, 2004, Passau, ISBN 3-89643-555-8
  5. Zadnikar, Marijan (1988). Gospa Sveta in Gosposvetsko polje. Celovec: Mohorjeva založba. ISBN 3-85013-068-1.
  6. Ogris, Alfred (2007). Marktgemeinde Maria Saal, Geschichte – Kultur – Natur, Ein Gemeindebuch für alle. Klagenfurt: Verlag des Kärntner Landesarchivs. str. 727. ISBN 978-3-900531-66-9.
  7. Heimo Schinnerl: Das Bodnerhaus – der derzeit älteste datierte Blockbau in Kärnten (1470). In: Carinthia I. 209. Jahrgang. Verlag des Geschichtsvereins für Kärnten, 2019, ISSN 0008-6606, S. 173–184.
  8. "Ein Blick auf die Gemeinde Maria Saal, Land- und forstwirtschaftliche Betriebe" (PDF). Statistik Austria.
  9. "Ein Blick auf die Gemeinde Maria Saal, Arbeitsstätten" (PDF). Statistik Austria.
  10. "Ein Blick auf die Gemeinde Maria Saal, Erwerbstätige" (PDF). Statistik Austria.
  11. "Valentin Podgorc".
  12. "naslovnica Magnolija in tulipani:".

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]