Vojvodski prestol
Vojvodski prestol (tudi vojvodski stol) je kamniti prestol z dvema sedežema. Stoji na Gosposvetskem polju pri kraju Gospa Sveta (nemško Maria Saal) na avstrijskem Koroškem.
Prestol je imel pomembno vlogo v tretjem delu obreda ustoličevanja koroških vojvod, saj je na njem novi vojvoda potrdil fevde vazalom. Potekalo je tako, da so po slovesni maši v gosposvetski cerkvi na vojvodskem prestolu sklenili obrede s prisego, potrditvijo pravic in svoboščin in novo podelitvijo fevdov. S sedeža na hrbtni strani je delil fevde koroški palatinski grof. Slednji je imel hrbtno naslonjalo na zahodu, vojvoda pa na vzhodu. Poleg vojvodskega stola je pomembno vlogo pri slovesnosti igral tudi knežji kamen blizu Gosposvetskega polja.
Vojvodski stol je bil domnevno narejen v 9. stoletju. Sestavljen je iz kamnitih marmornih plošč (nagrobnikov), ki so bile izkopane iz bližnjih rimskih razvalin Virunuma, nekoč glavnega mesta rimske province Norik. Prestol je bil prvič omenjen v listini kot sedes Karinthani ducatus ob vojvodskem ustoličevanju Hermana Spanheimskega iz leta 1161. Med letoma 1286 in 1597 je dokumentirano ustoličenje sedmih vladarjev, kasneje pa je bilo njihovo imenovanje zabeleženo v sedežu Deželnega zbora Koroške v Celovcu.[1]
Prestol je okrog 10 km oddaljen od Celovca (cesta proti kraju Šentvid ob Glini (nemško St. Veit an der Glan).
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Anton Schroll (2001). Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten. Wien. ISBN 3-7031-0712-X, S. 1101.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Štih, Peter (1997). "O vojvodskem stolu in Liburniji ter o metodi in znanstveni korektnosti neke razprave". Zgodovinski časopis 51 (1997), str. 110-120.
- Šavli, Jožko (1994). Slovenska znamenja. Bilje: Humar. COBISS 39807232.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]