Boris Podrecca
Boris Podrecca | |
---|---|
![]() Boris Podrecca | |
Rojstvo | 30. januar 1940[1][2][3] (85 let) Beograd, Kraljevina Jugoslavija[3] |
Bivališče | ![]() |
Področja | arhitektura |
Ustanove | Univerza v Stuttgartu |
Alma mater | Tehniška univerza na Dunaju diploma 1968 |
Pomembne nagrade | Plečnikova nagrada 1992 |
Boris Podrecca, slovensko-italijansko-avstrijski[4] arhitekt, * 30. januar 1940, Beograd.
Ustvarjalec Podrecca velja za pionirja postmodernizma, vendar je s svojo arhitekturo in oblikovanjem presegel kakršnekoli stilne okvire. Živi in ustvarja na Dunaju in v Benetkah, v državah nekdanje Jugoslavije in drugod.
Mladost
[uredi | uredi kodo]Rodil se je v Beogradu slovenskemu očetu in hrvaški materi. Vojno je mati z otrokom preživela v Ljubljani. Po 2. svetovni vojni se je družina preselila v Trst, kjer je Podrecca obiskoval slovensko osnovno in srednjo šolo. Med njegovimi učitelji je bil slikar Avgust Černigoj. Podrecca se je v mladosti ukvarjal z različnimi športi, predvsem s plavanjem (hrbtni slog) in nogometom (vratar).
Študij in delo
[uredi | uredi kodo]V 60. letih 20. stoletja se je preselil na Dunaj, kjer je pričel s študijem kiparstva in za tem arhitekture na Tehniški univerzi na Dunaju. Kasneje je prestopil na umetniško akademijo. Tu je leta 1968 diplomiral pod mentorstvom arhitekta Rolanda Rainerja. Njegov kiparski mentor je bil Fritz Wotruba.
Po diplomi je delal kot urbanist v Atenah in veliko potoval. Med letoma 1977 in 1981 je deloval kot asistent na Tehniški univerzi v Münchnu in nato kot gostujoči predavatelj na različnih univerzah: v Lausanneju, v Parizu, v Benetkah, v Filadelfiji, v Londonu, na Harvardu v Cambridgeu, v Bostonu in v Ljubljani. Med letoma 1988 in 2006 je bil redni profesor na Univerzi v Stuttgartu.[5]
Uveljavil se je kot dunajski arhitekt. Na Dunaju ima večji atelje z delavnico, v katerem deluje okoli 25 arhitektov. Med njimi so vedno tudi slovenski ustvarjalci. Znana je njegova dunajska stolpnica, postavljena ob tisočletju. S svojimi deli, izrazito z oblikovanji trgov, je zaznamoval mesta v severni Italiji: Milano, Bergamo, Lugano, Verono, celo Sacile. Izjemne so njegove številne postavitve velikih razstav (npr. Plečnik v Parizu, Bidermajer na Dunaju, Plečnik v Ljubljani in v Gradcu). Pomembnejše kot razstave so bile posamezne prenove Plečnikovih arhitektur (kripta cerkve Sv. Duha in pritličje Zacherlove hiše, oboje na Dunaju). Med posebej prefinjenimi prenovami je ureditev notranjosti palače, galerije Pesaro v Benetkah.
Glavna dela
[uredi | uredi kodo]

- Lokal Platana, Kongresni trg, Ljubljana (1988)
- Galerija Dessa, Ljubljana (1987–1988)
- Tartinijev trg, Piran (1987–1989)
- Hotel Južni trg, Ljubljana (1989), ni izvedeno
- Slomškov trg, Maribor
- Prenova palače Univerze, Maribor
- Stanovanjski kompleks, Giudecca, Benetke (1995–2003)
- Socialna stanovanja, "In der Wiesen" (1996–2000)
- Vinska klet in krajinska ureditev, Novi Brič, Šmarje pri Kopru, (1998–2002)
- Žitni most[6], Ljubljana (2010)
- Hotel in kongresni center Mons[7], Ljubljana (2000–2004)
- Center Šumi, Ljubljana (2006–), ni bilo izvedeno
- Kulturni center, Ajdovščina (2010–)
- Galerija - Cerkev sv. Donata, Piran (1992)
- Ureditev glavnega trga, (s sodelavci) Idrija
- Millennium stolp, Dunaj (1999)
- Praterstern, Prater, Dunaj (2002–2008)
- PP1 project (skyscraper and "city cottages"), Padova (2010–)
- Center Cvijetni trg, Zagreb (2011)
- Hotel Falkensteiner,Beograd, Srbija (2012)
- Medicinska fakulteta, Maribor (2013)
- Muzej dragotin Štefanove cerkve, Dunaj (2017)
- Hotel Plaza, Ljubljana (tudi Sandi Trajkov) (2018)
- Postaja podzemne železnice San Pasquale, Neapelj (2024)
Nagrade in priznanja
[uredi | uredi kodo]- 1986: Ordre des Arts et des Lettres (Francija)
- 1990: Kulturpreis für Architektur (Avstrija)
- 1991: Steletovo priznanje za prenovo nekdanje cerkve sv. Donata v Piranu (kot del ekipe)
- 1992: Plečnikova nagrada
- 2017: Častni član ZAPS
- 2020: zlati red za zasluge Republike Slovenije
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- priimek Podreka
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ SNAC — 2010.
- ↑ Salzburgwiki
- ↑ 3,0 3,1 https://www.sazu.si/clani/boris-podrecca
- ↑ »Boris Podrecca«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. aprila 2013. Pridobljeno 12. aprila 2013.
- ↑ »Floornature.com - Boris Podrecca«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. decembra 2010. Pridobljeno 26. avgusta 2010.
- ↑ Dnevnik.si - Žitni most bo dodatno približal bregove Ljubljanice
- ↑ »Hotel Mons - Predstavitev«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. marca 2016. Pridobljeno 26. avgusta 2010.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Boeckl, Matthias (2003). Boris Podrecca. Public Spaces. Chronicle Books. ISBN 3-211-00513-7.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Rojeni leta 1940
- Živeči ljudje
- Boris Podrecca
- Slovenski arhitekti
- Avstrijski arhitekti
- Slovenski akademiki
- Avstrijski akademiki
- Člani Srbske akademije znanosti in umetnosti
- Diplomiranci Tehniške univerze na Dunaju
- Predavatelji na Univerzi v Stuttgartu
- Plečnikovi nagrajenci
- Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije
- Avstrijski univerzitetni učitelji
- Slovenski univerzitetni učitelji
- Častni doktorji Univerze v Mariboru
- Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti