Boris Podrecca
Boris Podrecca | |
---|---|
![]() Boris Podrecca | |
Rojstvo | 30. januar 1940[1][2] (81 let) Beograd, Kraljevina Jugoslavija |
Bivališče | ![]() |
Področja | arhitektura |
Ustanove | Univerza v Stuttgartu |
Alma mater | Tehniška univerza na Dunaju diploma 1968 |
Pomembne nagrade | Plečnikova nagrada 1992 |
Boris Podrecca, slovensko-italijansko-avstrijski[3] arhitekt, * 30. januar 1940, Beograd.
Podrecca velja za pionirja postmodernizma, vendar je s svojo arhitekturo in oblikovanjem presegel kakršnekoli stilne okvire. Živi in ustvarja na Dunaju in v Benetkah, v državah nekdanje Jugoslavije in drugod.
Življenje[uredi | uredi kodo]
Rodil se je v Beogradu slovenskemu očetu in srbski materi. Po 2. svetovni vojni se je družina preselila v Trst, kjer je Podrecca obiskoval slovensko osnovno šolo. Med njegovimi učitelji je bil Avgust Černigoj. Podrecca se je v mladosti ukvarjal z različnimi športi, predvsem s plavanjem (hrbtni slog) in nogometom (vratar).
V 60. letih 20. stoletja se je preselil na Dunaj, kjer je pričel s študijem arhitekture na Tehniški univerzi na Dunaju. Tu je leta 1968 diplomiral pod mentorstvom arhitekta Rolanda Rainerja. Ukvarjal se je tudi s kiparstvom (mentorstvo F. Wotrube). Med letoma 1977 in 1981 je deloval kot asistent na Tehniški univerzi v Münchnu in nato kot gostujoči predavatelj na različnih univerzah: v Lausanneju, v Parizu, v Benetkah, v Philadelphiji, v Londonu, na Harvardu v Cambridgeu, v Bostonu in v Ljubljani. Med letoma 1988 in 2006 je bil redni profesor na Univerzi v Stuttgartu[4]. Uveljavil se je kot dunajski arhitekt. Na Dunaju ima večji atelje z delavnico, v katerem deluje okoli 30 arhitektov. Med njimi so vedno tudi slovenski ustvarjalci. Znana je njegova stolpnica, postavljena ob tisočletju. S svojimi deli je zaznamoval mesta v severni Italiji: Milano, Bergamo, celo Sacile. Izjemne so njegove številne postavitve velikih razstav (npr. Plečnik v Parizu, Bidermajer na Dunaju, Plečnik v Gradcu). Med posebej prefinjenimi prenovami je ureditev palače, galerije Pesaro v Benetkah.
Glavna dela[uredi | uredi kodo]
- Lokal Platana, Kongresni trg, Ljubljana
- Galerija Dessa, Ljubljana (1987–1988)
- Tartinijev trg, Piran (1987–1989)
- Slomškov trg, Maribor
- Prenova palače Univerze, Maribor
- Stanovanjski kompleks, Giudecca, (1995–2003)
- Socialna stanovanja, "In der Wiesen" (1996–2000)
- Vinska klet Novi Brič, Šmarje pri Kopru, (1998–2002)
- Žitni most[5], Ljubljana (2010)
- Hotel in kongresni center Mons[6], Ljubljana (2000–2004)
- Center Šumi, Ljubljana (2006–), ni izvedeno
- Kulturni center, Ajdovščina (2010–)
- Galerija - Cerkev sv. Donata, Piran (1992)
- Ureditev glavnega trga, Idrija
- Millennium stolp, Dunaj (1999)
- Praterstern, Prater, Dunaj (2002–2008)
- PP1 project (skyscraper and "city cottages"), Padua (2010–)
- Hotel Falkensteiner,Beograd, Srbija (2012)
- Medicinska fakulteta v Mariboru (2013)
- Muzej dragotin Štefanove cerkve, Dunaj (2017)
Nagrade[uredi | uredi kodo]
- 1986: Ordre des Arts et des Lettres (Francija)
- 1990: Kulturpreis für Architektur (Avstrija)
- 1992: Plečnikova nagrada
- 2017: Častni član ZAPS
- 2020: zlati red za zasluge Republike Slovenije
Sklici[uredi | uredi kodo]
Viri[uredi | uredi kodo]
- Boeckl, Matthias (2003). Boris Podrecca. Public Spaces. Chronicle Books. ISBN 3-211-00513-7.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
![]() |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Boris Podrecca |
- Rojeni leta 1940
- Živeči ljudje
- Boris Podrecca
- Slovenski arhitekti
- Avstrijski arhitekti
- Slovenski akademiki
- Avstrijski akademiki
- Člani Srbske akademije znanosti in umetnosti
- Diplomiranci Tehniške univerze na Dunaju
- Predavatelji na Univerzi v Stuttgartu
- Plečnikovi nagrajenci
- Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije
- Avstrijski univerzitetni učitelji
- Slovenski univerzitetni učitelji
- Častni doktorji Univerze v Mariboru
- Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti