Boris Podrecca
Boris Podrecca | |
---|---|
Rojstvo | 30. januar 1940[1][2][3] (84 let) Beograd, Kraljevina Jugoslavija[3] |
Bivališče | Avstrija |
Področja | arhitektura |
Ustanove | Univerza v Stuttgartu |
Alma mater | Tehniška univerza na Dunaju diploma 1968 |
Pomembne nagrade | Plečnikova nagrada 1992 |
Boris Podrecca, slovensko-italijansko-avstrijski[4] arhitekt, * 30. januar 1940, Beograd.
Podrecca velja za pionirja postmodernizma, vendar je s svojo arhitekturo in oblikovanjem presegel kakršnekoli stilne okvire. Živi in ustvarja na Dunaju in v Benetkah, v državah nekdanje Jugoslavije in drugod.
Mladost
[uredi | uredi kodo]Rodil se je v Beogradu slovenskemu očetu in srbski materi. Po 2. svetovni vojni se je družina preselila v Trst, kjer je Podrecca obiskoval slovensko osnovno šolo. Med njegovimi učitelji je bil Avgust Černigoj. Podrecca se je v mladosti ukvarjal z različnimi športi, predvsem s plavanjem (hrbtni slog) in nogometom (vratar).
Študij in delo
[uredi | uredi kodo]V 60. letih 20. stoletja se je preselil na Dunaj, kjer je pričel s študijem arhitekture na Tehniški univerzi na Dunaju. Tu je leta 1968 diplomiral pod mentorstvom arhitekta Rolanda Rainerja. Ukvarjal se je tudi s kiparstvom (mentorstvo Fritza Wotrube).
Med letoma 1977 in 1981 je deloval kot asistent na Tehniški univerzi v Münchnu in nato kot gostujoči predavatelj na različnih univerzah: v Lausanneju, v Parizu, v Benetkah, v Filadelfiji, v Londonu, na Harvardu v Cambridgeu, v Bostonu in v Ljubljani. Med letoma 1988 in 2006 je bil redni profesor na Univerzi v Stuttgartu.[5]
Uveljavil se je kot dunajski arhitekt. Na Dunaju ima večji atelje z delavnico, v katerem deluje okoli 30 arhitektov. Med njimi so vedno tudi slovenski ustvarjalci. Znana je njegova stolpnica, postavljena ob tisočletju. S svojimi deli je zaznamoval mesta v severni Italiji: Milano, Bergamo, celo Sacile. Izjemne so njegove številne postavitve velikih razstav (npr. Plečnik v Parizu, Bidermajer na Dunaju, Plečnik v Gradcu). Med posebej prefinjenimi prenovami je ureditev palače, galerije Pesaro v Benetkah.
Glavna dela
[uredi | uredi kodo]- Lokal Platana, Kongresni trg, Ljubljana
- Galerija Dessa, Ljubljana (1987–1988)
- Tartinijev trg, Piran (1987–1989)
- Slomškov trg, Maribor
- Prenova palače Univerze, Maribor
- Stanovanjski kompleks, Giudecca, (1995–2003)
- Socialna stanovanja, "In der Wiesen" (1996–2000)
- Vinska klet Novi Brič, Šmarje pri Kopru, (1998–2002)
- Žitni most[6], Ljubljana (2010)
- Hotel in kongresni center Mons[7], Ljubljana (2000–2004)
- Center Šumi, Ljubljana (2006–), ni bilo izvedeno
- Kulturni center, Ajdovščina (2010–)
- Galerija - Cerkev sv. Donata, Piran (1992)
- Ureditev glavnega trga, Idrija
- Millennium stolp, Dunaj (1999)
- Praterstern, Prater, Dunaj (2002–2008)
- PP1 project (skyscraper and "city cottages"), Padua (2010–)
- Hotel Falkensteiner,Beograd, Srbija (2012)
- Medicinska fakulteta v Mariboru (2013)
- Muzej dragotin Štefanove cerkve, Dunaj (2017)
Nagrade in priznanja
[uredi | uredi kodo]- 1986: Ordre des Arts et des Lettres (Francija)
- 1990: Kulturpreis für Architektur (Avstrija)
- 1991: Steletovo priznanje za prenovo nekdanje cerkve sv. Donata v Piranu (kot del ekipe)
- 1992: Plečnikova nagrada
- 2017: Častni član ZAPS
- 2020: zlati red za zasluge Republike Slovenije
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- priimek Podreka
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ SNAC — 2010.
- ↑ Salzburgwiki
- ↑ 3,0 3,1 https://www.sazu.si/clani/boris-podrecca
- ↑ »Boris Podrecca«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. aprila 2013. Pridobljeno 12. aprila 2013.
- ↑ »Floornature.com - Boris Podrecca«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. decembra 2010. Pridobljeno 26. avgusta 2010.
- ↑ Dnevnik.si - Žitni most bo dodatno približal bregove Ljubljanice
- ↑ »Hotel Mons - Predstavitev«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. marca 2016. Pridobljeno 26. avgusta 2010.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Boeckl, Matthias (2003). Boris Podrecca. Public Spaces. Chronicle Books. ISBN 3-211-00513-7.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Rojeni leta 1940
- Živeči ljudje
- Boris Podrecca
- Slovenski arhitekti
- Avstrijski arhitekti
- Slovenski akademiki
- Avstrijski akademiki
- Člani Srbske akademije znanosti in umetnosti
- Diplomiranci Tehniške univerze na Dunaju
- Predavatelji na Univerzi v Stuttgartu
- Plečnikovi nagrajenci
- Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije
- Avstrijski univerzitetni učitelji
- Slovenski univerzitetni učitelji
- Častni doktorji Univerze v Mariboru
- Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti