Boris Podrecca

Boris Podrecca
Boris Podrecca
Rojstvo	30. januar 1940({{padleft:1940|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (81 let) ali 30. januar 1930({{padleft:1930|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (91 let) Beograd, Kraljevina Jugoslavija
Bivališče	Avstrija
Področja	arhitektura
Ustanove	Univerza v Stuttgartu
Alma mater	Tehniška univerza na Dunaju diploma 1968
Pomembne nagrade	Plečnikova nagrada 1992

Boris Podrecca, slovensko-italijansko-avstrijski arhitekt, * 30. januar 1940, Beograd.

Podrecca velja za pionirja postmodernizma, vendar je s svojo arhitekturo in oblikovanjem presegel kakršnekoli stilne okvire. Živi in ustvarja na Dunaju in v Benetkah, v državah nekdanje Jugoslavije in drugod.

Življenje

Rodil se je v Beogradu slovenskemu očetu in srbski materi. Po 2. svetovni vojni se je družina preselila v Trst, kjer je Podrecca obiskoval slovensko osnovno šolo. Med njegovimi učitelji je bil Avgust Černigoj. Podrecca se je v mladosti ukvarjal z različnimi športi, predvsem s plavanjem (hrbtni slog) in nogometom (vratar).

V 60. letih 20. stoletja se je preselil na Dunaj, kjer je pričel s študijem arhitekture na Tehniški univerzi na Dunaju. Tu je leta 1968 diplomiral pod mentorstvom arhitekta Rolanda Rainerja. Ukvarjal se je tudi s kiparstvom (mentorstvo F. Wotrube). Med letoma 1977 in 1981 je deloval kot asistent na Tehniški univerzi v Münchnu in nato kot gostujoči predavatelj na različnih univerzah: v Lausanneju, v Parizu, v Benetkah, v Philadelphiji, v Londonu, na Harvardu v Cambridgeu, v Bostonu in v Ljubljani. Med letoma 1988 in 2006 je bil redni profesor na Univerzi v Stuttgartu. Uveljavil se je kot dunajski arhitekt. Na Dunaju ima večji atelje z delavnico, v katerem deluje okoli 30 arhitektov. Med njimi so vedno tudi slovenski ustvarjalci. Znana je njegova stolpnica, postavljena ob tisočletju. S svojimi deli je zaznamoval mesta v severni Italiji: Milano, Bergamo, celo Sacile. Izjemne so njegove številne postavitve velikih razstav (npr. Plečnik v Parizu, Bidermajer na Dunaju, Plečnik v Gradcu). Med posebej prefinjenimi prenovami je ureditev palače, galerije Pesaro v Benetkah.

Glavna dela

Tartinijev trg

Piazza XXIV Maggio, Krmin (Cormons), Italija

• Lokal Platana, Kongresni trg, Ljubljana
• Galerija Dessa, Ljubljana (1987–1988)
• Tartinijev trg, Piran (1987–1989)
• Slomškov trg, Maribor
• Prenova palače Univerze, Maribor
• Stanovanjski kompleks, Giudecca, (1995–2003)
• Socialna stanovanja, "In der Wiesen" (1996–2000)
• Vinska klet Novi Brič, Šmarje pri Kopru, (1998–2002)
• Žitni most, Ljubljana (2010)
• Hotel in kongresni center Mons, Ljubljana (2000–2004)
• Center Šumi, Ljubljana (2006–), ni izvedeno
• Kulturni center, Ajdovščina (2010–)
• Galerija - Cerkev sv. Donata, Piran (1992)
• Ureditev glavnega trga, Idrija
• Millennium stolp, Dunaj (1999)
• Praterstern, Prater, Dunaj (2002–2008)
• PP1 project (skyscraper and "city cottages"), Padua (2010–)
• Hotel Falkensteiner,Beograd, Srbija (2012)
• Medicinska fakulteta v Mariboru (2013)
• Muzej dragotin Štefanove cerkve, Dunaj (2017)

Nagrade

• 1986: Ordre des Arts et des Lettres (Francija)
• 1990: Kulturpreis für Architektur (Avstrija)
• 1992: Plečnikova nagrada
• 2017: Častni član ZAPS
• 2020: zlati red za zasluge Republike Slovenije

Viri

• Boeckl, Matthias (2003). Boris Podrecca. Public Spaces. Chronicle Books. ISBN 3-211-00513-7.