Tone Ferenc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Tone Ferenc
Portret
Rojstvo6. december 1927({{padleft:1927|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})
Veržej
Smrt26. oktober 2003({{padleft:2003|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:26|2|0}}) (75 let)
Ljubljana
BivališčeNaval Ensign of the Kingdom of Yugoslavia.svg KSHS
Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg KJ
Flag of SFR Yugoslavia.svg FLRJ
Flag of SFR Yugoslavia.svg SFRJ
Flag of Slovenia.svg Slovenija
NarodnostZastava Slovenije slovenska
Področjazgodovina
UstanoveInštitut za novejšo zgodovino
Alma materUniverza v Ljubljani
Pomembne nagradeNagrada sklada Borisa Kidriča, Častni znak svobode Republike Slovenije

Tone Ferenc, slovenski zgodovinar, * 6. december 1927, Veržej, † 26. oktober 2003, Ljubljana.

Ferenc je bil eden najbolj plodovitih slovenskih zgodovinarjev, ki so preučevali obdobje druge svetovne vojne.

Prejel je dve nagradi Zveze borcev in nagrado Kidričevega sklada. Diplomiral je l. 1956 na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, pro-moviral l. 1965 na Univerzi v Beogradu z disertacijo Nacistična raznarodovalna poli-tika v Sloveniji v letih 1941–1945. Ves čas je bil zaposlen na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja (zdaj Inštitut za novejšo zgodovino), razen v letih 1956–1959 in 1965–1968, in sicer kot arhivist in raziskovalec. V letih 1961–1964 je bil vodja razi-skovalnega oddelka, v letih 1968–1975 vodja arhiva na omenjenem inštitutu in v le tih 1971–1975 ravnatelj inštituta. Večina njegovega raziskovalnega dela obravnava zgodovino slovenskega etničnega ozemlja v času 1941-1945. Ukvarjal se je z zgodovino okupacije in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, zlasti s problematiko okupacijskih sistemov od okupacije, aneksionizma, raznarodovanja, izkoriščanja gmotnih sil in nasilja do odporništva. Proučeval je življenje pod okupacijo, problematiko kolaboracije, delovanje partizanskih političnih in vojaških organov in enot. Z odpiranjem političnega prostora in arhivov se je poglobljeno lotil tudi tragičnih razsežnosti državljanske vojne v Ljubljanski pokrajini. Od l. 1981 do 1996 je kot redni profesor predaval zgodovino druge svetovne vojne in NOB v Jugoslaviji. Po upokojitvi l. 1997 je delal kot zunanji sodelavec omenjenega inštituta, z Oddelkom za zgodovino pa je sodeloval kot mentor pri podiplomskem študiju in pripravi disertacij. Sam ali v soavtorstvu je objavil 37 monografij in znanstvenih objav virov. Poleg problemskih monografij je napisal več kot 700 razprav in člankov v domačih in tujih publikacijah. Bogato je tudi njegovo muzejsko in arhivistično delo. Izkazal se je kot pisec scenarijev za šolske in televizijske dokumentarne filme, kot pisec katalogov in avtor razstav. Z izdajami dokumentov o nacistični in fašistični raznarodovalni politiki v Sloveniji v izvirnem jeziku ter znanstvenokritičnim aparatom v nemščini, italijanščini in angleščini je omogočil tudi tujim zgodovinarjem, da neposredno prek virov raziskujejo obravnavano temo. Bil je predsednik Zgodovinskega društva za Slovenijo, več let podpredsednik v Arhivskem društvu Slovenije, predsednik jugoslovanskega komiteja in član biroja mednarodnega komiteja za zgodovino 2. svetovne vojne. Za svoje znanstveno delo je prejel vrsto nagrad in priznanj ter državnih odlikovanj, med njimi Srebrni častni znak svobode RS. Stanovski organizaciji Zgodovinsko društvo Ljubljana in Zveza zgodovinskih društev sta ga razglasili za častnega člana.

Njegov sin Mitja je šel po očetovih stopinjah in postal zgodovinar in profesor na Filozofski fakulteti V Ljubljani.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Knjige
  • Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943. Maribor, 1967.
  • Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 - 1945. Maribor, 1968.
  • Akcije organizacije TIGR v Avstriji in Italiji spomladi 1940. Ljubljana, 1977.
  • Nacistička politika denacionalizacije u Sloveniji u godinama od 1941 do 1945. Prev. Ivo Tominc. Ljubljana, Beograd, 1979.
  • Satan, njegovo delo in smrt. Ljubljana, 1979.
  • Primorska pred vseljudsko vstajo 1943 : Južnoprimorski odred in Gregorčičeva brigada. Ljubljana, [Trst], 1983.
  • Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani. Ljubljana, 1985.
  • Ljudska oblast na Slovenskem : 1941-1945. 3 zv. Ljubljana, 1985-91.
  • Fašisti brez krinke : dokumenti 1941-1942. Maribor, 1987. ISBN 86-377-0309-7
  • La provincia 'italiana' di Lubiana : documenti 1941-1942. Prev. Ezio Martin. Udine, 1994.
  • Okupacijski sistemi na Slovenskem : 1941-1945. Ljubljana, 1997. ISBN 961-6183-52-4
  • "Ubija se premalo" : obsojeni na smrt, talci, ustreljeni v ljubljanski pokrajini : 1941-1943 : dokumenti. Ljubljana, 1999. ISBN 961-90261-5-2
  • "Si ammazza troppo poco" : condannati a morte, ostaggi, passati per le armi nella provincia di Lubiana : 1941-1943 : documenti. Ljubljana, 1999. ISBN 961-90261-6-0
  • "There is not enough killing" : condemned to death, hostages, shot in the Ljubljana province : 1941-1943 : documents. Ljubljana, 1999. ISBN 961-90261-7-9
  • "Gospod Visoki Komisar pravi ---" : sosvet za Ljubljansko pokrajino : dokumenti. Ljubljana, 2001. ISBN 961-6386-02-6
  • Dies irae : četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943. Ljubljana, 2002. ISBN 961-6465-02-3
  • Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 3 zv. Ljubljana, 2006-09. ISBN 961-237-185-7; ISBN 978-961-237-185-2; ISBN 978-961-237-278-1

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • "Ferenc Tone". Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013.
  • FILOZOFSKA fakulteta (Ljubljana). Oddelek za zgodovino: 1920-2010 : ob devetdesetletnici /[uredila Janez Mlinar in Mitja Ferenc]. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010