Peter Vodopivec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Peter Vodopivec
Portret
Rojstvo 7. julij 1946({{padleft:1946|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:7|2|0}}) (72 let)
Beograd
Bivališče Flag of Yugoslavia (1943–1992).svg SFRJ
Flag of Slovenia.svg Slovenija
Narodnost Zastava Slovenije slovenska
Področja zgodovina
Ustanove Inštitut za novejšo zgodovino
Alma mater Univerza v Ljubljani
Mentor doktorske
disertacije
Fran Zwitter
Pomembne nagrade

Nagrada Klio
Nagrada Antona Gindelyja za kulturo in zgodovino srednje, vzhodne in južne Evrope

avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. reda

Peter Vodopivec, slovenski zgodovinar, * 7. julij, 1946, Beograd.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v družini pravnika in politika Vlada Vodopivca in pravnice ter univerzitetne profesorice Katje Vodopivec, ki sta tedaj službovala v Beogradu. Po končani osnovni šoli in gimnaziji v Ljubljani, je od leta 1965 študiral zgodovino in sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in leta 1971 diplomiral. Za diplomsko nalogo je dobil študentsko Prešernovo nagrado. Leta 1978 je končal doktorski študij iz zgodovine, nato pa se je eno leto izpopolnjeval v Franciji. Leta 1982 je bil na študiju v ZDA.

Od konca študija je bil asistent na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, leta 1979 je bil izvoljen za docenta za občo zgodovino 19. stoletja, leta 1985 za izrednega in leta 1990 za rednega profesorja. Leta 1999 je odšel s fakultete in se kot znanstveni svetnik zaposlil na Inštitutu za novejšo zgodovino, kjer je delal do upokojitve leta 2012.[1]

Večkrat je bil gostujoči profesor na tujih univerzah. Dejaven je v strokovnih združenjih, med drugim je bil urednik Kronike in vrste zbornikov, ki jih je izdala Slovenska matica.

Delo[uredi | uredi kodo]

Raziskuje predvsem slovensko zgodovino 19. stoletja, med drugim gospodarsko in socialno zgodovino. Pisal je tudi o problemih zgodovinopisja in med drugim problematiziral ideologizacijo zgodovine v obdobju po drugi svetovni vojni. Objavil je vrsto znanstvenih člankov in nekaj monografij, med katerimi izstopa sintetična Od Pohlinove slovnice do samostojne države : Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja, ki je leta 2008 prejela nagrado Klio.[2] Bila je prevedena tudi v nemščino. Za svoje raziskovalno delo je poleg tega leta 2008 prejel avstrijsko nagrado Antona Gindelyja za kulturo in zgodovino srednje, vzhodne in južne Evrope,[3], leta 2010 je bil odlikovan z avstrijskim častnim križem za znanost in umetnost I. reda,[4] leta 2014 pa je dobil nemško medaljo Konstanina Jirečka za dosežke pri raziskovanju jugovzhodne Evrope.[5]

Med študijem je bil član uredništva Tribune in Radia Študent.[6] V obdobju demokratizacije Slovenije v osemdesetih letih 20. stoletja je bil dejaven tudi v politiki. Sodeloval je pri Novi reviji in bil med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze.[7]

Dela[uredi | uredi kodo]

Knjige[uredi | uredi kodo]

  • Peter Vodopivec, Luka Knafelj in štipendisti njegove ustanove, Ljubljana, 1971; (COBISS)
  • Peter Vodopivec, O gospodarskih in socialnih nazorih na Slovenskem v 19. stoletju, Ljubljana, 2006 e-izdaja;
  • Peter Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne države : Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja, Ljubljana, 2006.
  • Peter Štih, Vasko Simoniti in Peter Vodopivec, Slowenische Geschichte : Gesellschaft - Politik - Kultur. Graz, 2008. ISBN 978-3-7011-0101-6
  • Peter Vodopivec, Francoski inštitut v Ljubljani 1921-1947 = Lʼinstitut français de Ljubljana 1921-1947. Ljubljana, 2013. ISBN 978-961-6386-43-2

E-knjige[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Charles Montesquieu Ta biografski članek o zgodovinarju je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.