Ribnica na Pohorju

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ribnica na Pohorju
Postcard of Ribnica na Pohorju.jpg
Ribnica na Pohorju is located in Slovenija
Ribnica na Pohorju
Ribnica na Pohorju
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°32′14.93″N 15°16′24.04″E / 46.5374806°N 15.2733444°E / 46.5374806; 15.2733444Koordinati: 46°32′14.93″N 15°16′24.04″E / 46.5374806°N 15.2733444°E / 46.5374806; 15.2733444
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaKoroška regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaRibnica na Pohorju
Površina
 • Skupno5,2 km2
Nadm. višina
684,2 m
Prebivalstvo
 (2019)[1]
 • Skupno404
 • Gostota78 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Ribnica na Pohorju - Vas
LegaObčina Ribnica na Pohorju
RKD št.8135 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP16. september 1995

Ribnica na Pohorju je gručasto naselje v osrednjem delu Pohorja. Je središče občine Ribnica na Pohorju.

Naselje leži na prevalu med dolinama potokov Velke in Vuhreščice ter njunih pritokov. V srednjem veku je tod vodila tovorna pot iz Dravske v Mislinjsko dolino.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Staro jedro kraja, nad katerim je soseska novih hiš, se je razvilo okoli župnijske cerkve sv. Jerneja. Kraj se v starih listinah prvič omenja leta 1266 kot Reyvinich v posesti benediktinskega samostana Št. Pavla iz Labotske doline. Ribnica je 1372 postala sedež samostojne župnije. V preteklosti so se prebivalci ukvarjali z gozdarstvom, žganjem apna, mlinarstvom in živinorejo. Še prav posebej je bil kraj znan po steklu, ki so ga iz tamkajšnih glažut prodajali celo v Italijo. Ta dejavnost je na prehodu iz 19. v 20. stoletje propadla. V 18. in 19. stoletju so se izboljšale prometne zveze. Pošta je pričela delovati 1871.

Sakralni objekti[uredi | uredi kodo]

Župnijska cerkev sv. Jerneja se v starih listinah prvič omenja 1356, verjetno pa je bila postavljena že v 13. stoletju. Sedanja zgradba je iz 1746. Podružnična cerkev sv. Lenarta, ki stoji v spodnjem delu naselja je prvič omenjena 1526, vendar je starejša, saj je prezbiterij iz srede 15. st. Po požaru 1750 so cerkev obnovili in ji prizidali zvonik ter dopolnili opremo. Med obema cerkvama je 14 kapelic »križevega pota« postavljenih 1774. Prvotno so bile stene kapelic poslikane, v 19. stoletju pa so jih opremili s podobami naslikanimi na pločevini.

NOB[uredi | uredi kodo]

V kraju so konec maja 1941 ustanovili »krajevni odbor OF«. 11. avgusta istega leta je »Pohorska partizanska četa« napadla orožnike. V noči na 23. avgust 1944 sta dva bataljona Tomšičeve brigade napadla in zavzela močno utrjeno sovražnikovo postojanko in pri tem sovražniku zadajala močne izgube in zavzala precej orožja. Ribnica je bila v času od 23. avgusta do 2. novembra 1944 del »pohorskega svobodnega ozemlja«.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 8135". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]