Ana Kansky

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Ana Mayer Kansky)
Jump to navigation Jump to search
Ana Mayer-Kansky
Portret
Rojstvo20. junij 1895({{padleft:1895|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})
Lože, Vipava
Smrt3. november 1962({{padleft:1962|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:3|2|0}}) (67 let)
Podgrad, Ljubljana
Narodnostslovenska
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklickemijski inženir
Poznana poprva doktorica znanosti na slovenski univerzi in ena prvih slovenskih znanstvenic na področju naravoslovja in solastnica kemične tovarne v Podgradu pri Ljubljani
ZakonciEvgen Kansky (zdravnik)
StaršiKarel Mayer
Ana Dejak
SorodnikiEvgen Kansky (sin, kemik)

Ana Mayer-Kansky, slovenska kemičarka, * 20. junij 1895, Lože, Vipava, † 3. november 1962, Podgrad, Ljubljana.

Rodila se je v družini vipavskega posestnika Karla Mayerja. Anina mati je bila Dejakova, doma iz Senožeč, kjer so imeli znano pivovarno in pršutarno.[1] Ana Mayer, klicali so jo Anka, je ljudsko šolo obiskovala v Vipavi (1902-1907), nato mestni dekliški licej v Ljubljani in leta 1914 z odliko opravila maturo na Klasični gimnaziji v Ljubljani. Bila je ena izmed deklet prve generacije, ki je smela obiskovati gimnazijo.[1] Dekleta so se morala pred poukom zbrati v posebnem prostoru poleg zbornice, kjer so počakala profesorja, ki jih je odpeljal v razred in po uri nazaj.[1]

Ana Mayer je v letih 1914–1918 na dunajski filozofski fakulteti študirala kemijo kot glavni predmet in fiziko kot stranski predmet. Pred odhodom na študij je oče Ani predlagal, naj sama zasluži denar za študij in organizira obiranje marelic iz nasadov za graščino in njihovo prodajo v Trst in Gorico. Nalogo, ki jo je Ana uspešno izpolnila, ji je oče predlagal, ker ni želel prelomiti obljube, ki jo je dal svoji mami na smrtni postelji, da Ane ne bo poslal študirat.[1] V času študija na Dunaju se je Ana seznanila z istrskim poslancem v dunajskem parlamentu, ki je omogočil njej in njeni prijateljici Klavdiji Gabrijelčič, da sta imeli prost vstop v parlament. Tako sta bili navzoči tudi pri sprejemu Majniške deklaracije.

Zaradi dogodkov, ki so že napovedovali razpad avstro-ogrske monarhije, je Dunajska univerza sprejela odlok, da morajo študentje slovanskih narodnosti zapustiti univerzo, zato je Ana leta 1918 prekinila študij na Dunaju in se vrnila v Ljubljano. Naslednje leto je nadaljevala študij na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani. Leta 1920 je zagovarjala disertacijo O učinkovanju formalina na škrob in postala prva doktorica znanosti ljubljanske univerze.[1]

Leta 1921 se je poročila s profesorjem ljubljanske Medicinske fakultete, Evgenom Kanskym, s katerim sta imela tri otroke: Alekseja, Evgena in Nušo. Leta 1922 sta v Podgradu pri Ljubljani z možem ustanovila prvo jugoslovansko tovarno za proizvodnjo žveplenega etra, dietil etra in drugih izdelkov. Prva v državi sta pričela z izdelovanjem zapletenih organskih spojin na bazi domačih surovin. V Ljubljani na Krekovem trgu, kjer je družina živela, sta imela v pritličnih prostorih pisarne in laboratorij, v kletnih pa trgovino s kemikalijami in inventarjem, potrebnim za kemijske laboratorije. Med drugo svetovno vojno so leta 1941 nemški okupatorji tovarno zasegli, po vojni pa je bila podržavljena in je dalje obratovala pod imenom »Tovarna kemičnih izdelkov Arbo«.[1][2]

V zborniku, ki ga je leta 1978 izdala Univerza v Padovi, je bila Ana Kansky uvrščena na 72. mesto žensk na svetu, ki so do leta 1920 prejele naziv doktorice znanosti.[3]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 Šelih, A., Antić G., M., Puhar, A., Rener, T., Šuklje, R., Verginella, M. (2012). Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Založba Tuma, d.o.o. in SAZU. str. 303–307. COBISS 262929920. ISBN 978-961-6682-01-5. 
  2. Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994. (COBISS)
  3. Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]