Aleksandra Kornhauser Frazer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Aleksandra Kornhauser)
Skoči na: navigacija, iskanje
Aleksandra Kornhauser Frazer
Portret
Rojstvo 26. september 1926({{padleft:1926|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:26|2|0}}) (91 let)
Škofja Loka
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic kemičarka

Aleksandra Kornhauser, slovenska kemičarka in pedagoginja, * 26. september 1926, Škofja Loka.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Po končani osnovni šoli v Škofji Loki je leta 1942 vstopila v mladinsko gibanje med NOB. Po vojni je končala učiteljišče, nato pa začela poučevati na osnovnih in srednjih šolah. Leta 1963 je ob delu diplomirala iz kemije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, kjer je dve leti pozneje tudi doktorirala. Podiplomsko se je izpopolnjevala v Švici in Angliji ter kot dobitnica Fulbrightove štipendije v ZDA.

Po letu 1965 je poučevala organsko kemijo na Pedagoški akademiji v Ljubljani in bila v letih 1966 do 1969 tudi njen dekan. Po tem letu je bila izvoljena za izredno in 1976 za redno profesorico kemije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. V letu 1971 je začela voditi program kemijskega izobraževanja in od leta 1982 program kemijske informatike. V letih 1954 - 1980 je med svojim znanstveno-raziskovalnim delom raziskovala naravne spojine, zlasti alkaloide in antibiotike, in že tedaj sodelovala s farmacevtsko industrijo. Od leta 1980 dalje je povezovala kemijo z informatiko in razvijala informacijske metode za kemijsko raziskovanje in izobraževanje.

Leta 1981 je postala direktorica Mednarodnega centra UNESCA za kemijske študije, na strokovnem področju pa je opravljala številne funkcije v domačih in tujih inštitucijah in organizacijah. V letih 1974 do 1980 je bila predsednica Raziskovalne skupnosti Slovenije in od 1979 do 1990 jugoslovanskega odbora za znanost v UNESCU. Bila je predsednica Skupščine jugoslovanskega združenja za napredek znanosti, predsednica Komiteja za kemijsko izobraževanje pri federaciji evropskih kemijskih združenj.

V sedemdesetih letih je naredila skok v politiko, a ob tem ostala profesorica na univerzi. Od leta 1965 je bila poslanka in tudi podpredsednica posvetno-kulturnega zbora skupščine. Leta 1970 je prevzela funkcijo podpredsednice Izvršnega sveta Skupščine SRS. Odgovorna je bila za vse negospodarske dejavnosti, torej za zdravstvo in šolstvo, kulturo in znanost, pokojnine, socialo in še kaj. Po treh letih se je popolno vrnila na univerzo.[1].

Leta 1988 je bila izbrana za eno izmed prvih članov Evropske akademije v Londonu (Academia Europaea) med 100 ustanovnimi člani. Leta 1989 je bila izvoljena v svet te akademije in v Svetovno akademijo znanosti v Stockholmu. Njeno raziskovalno področje je kemija naravnih spojin, v osemdesetih letih pa je poučevala zlasti informacijsko metodologijo z aplikacijami v raziskovanju, izobraževanju in razvoju v industriji. Vodila je številne domače in mednarodne projekte za kemijsko izobraževanje, varovanje okolja in trajnostni razvoj, zlasti v okviru EU, Agencije ZDA za varovanje okolja ter mednarodne projekte UNESCA UNIDO, UNDB in Svetovne banke ter bilaterarne projekte, zlasti z ZDA in Italijo. Kot ugledna osebnost je predavala na plenarnih zasedanjih in kongresih. Je tudi članica Svetovne akademije znanosti in umetnosti ter Akademije znanosti tretjega sveta.

Do sedaj je Kornhauserjeva objavila okoli 200 strokovnih in znanstvenih člankov za domače in tuje strokovne revije ter več knjig, zlasti v tujih jezikih ter dvajset učbenikov in monografij s področja kemije in kemijske informatike. Kot aktivna znanstvena publicistka je postala članica mednarodnih uredniških odborov strokovnih revij.

Kornhauserjeva trenutno opravlja funkcijo dekana na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana.

Priimek Kornhauser je povzela po svojem možu, znanem slovenskem pediatru Pavlu Kornhauserju. Njuna hči je Lilijana Kornhauser Cerar.

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Vir[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Nedeljski dnevnik, Ni vsak griček že Mount Everest«, 19. oktober 2016