Kozma Ahačič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kozma Ahačič
Portret
Kozma Ahačič oktobra 2007 v Trstu.
Rojstvo27. april 1976({{padleft:1976|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1] (47 let)
Kranj
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicjezikoslovec, literarni zgodovinar, pesnik, univerzitetni učitelj

Kozma Ahačič, slovenski jezikoslovec in literarni zgodovinar, * 27. april 1976, Kranj, Slovenija.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Osnovno šolo je obiskoval v Križah pri Tržiču in v Škofji Loki. Leta 1995 je maturiral na Gimnaziji Poljane v Ljubljani, leta 2002 pa je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani (A-slovenski jezik in književnost, A-latinski jezik in književnost). Zaključil je tudi dva letnika Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani (kitara). V šolskem letu 2002/2003 je vpisal podiplomski magistrski študij slovenskega jezika in književnosti, leta 2007 pa je tam tudi doktoriral z disertacijo Misel o jeziku in književnosti pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja. Od 2. letnika fakultete dalje je ob študiju poučeval latinščino na Gimnaziji Škofja Loka, od leta 2003 pa je zaposlen na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU – najprej kot mladi raziskovalec, zdaj pa kot znanstveni svetnik in predstojnik (od oktobra 2018).

Je vodja programske skupine Inštituta in vodi pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Izvedel je podoktorski projekt Jezikoslovnozgodovinske in sociolingvistične značilnosti misli o jeziku na Slovenskem med letoma 1607 in 1758, vodil projekte Vključitev izbranih slovnic slovenskih avtorjev v mednarodno bazo CTLF – Corpus de textes linguistiques fondamentaux in priprava portala slovenskih slovnic in pravopisov, Zgodovinski slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja – 1. zvezek in Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov, trenutno pa vodi projekt Spletni portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje in Šolski slovar slovenskega jezika. Je sourednik revije Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies in član uredniškega odbora revije Jezikoslovni zapiski, ki izhaja na Inštitutu. Uredil je spise o zgodovini slovenskega knjižnega jezika Brede Pogorelec in kritične izdaje več del Primoža Trubarja. Je pobudnik in urednik spletnih portalov Fran, na katerem so dostopni vsi pomembnejši slovarji slovenskega jezika, ter Slovenske slovnice in pravopisi. Od leta 2016 je redni član ustanove L’Institut d’études slaves v Parizu.

V svojem raziskovalnem delu se ukvarja z vprašanji zgodovine jezikoslovja in slovničarstva, historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike ter s koncepti umetnih jezikov. O pesniškem opusu Jovana Vesela Koseskega je izdal svojo prvo monografijo (2007). Njegova druga monografija, ki je nastala na podlagi doktorske disertacije, nosi naslov Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem (2007). Vsebino te monografije nadaljuje monografija Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (2012). V angleščini je izšla monografija The History of Linguistic Thought and Language Use in 16th Century Slovenia (2014). Trubarjevem letu 2008 je pripravil izdajo Primoža Trubarja za mlade Primož Trubar.doc in prevod Trubarjevega Abecednika v sodobni slovenski jezik. Naslednje leto je sledila kritična izdaja Katekizma, leta 2014 pa kritična izdaja Cerkovne ordninge. Od oktobra 2014 predava na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Od februarja 2007 do septembra 2017 je predaval na Fakulteti za humanistiko v Novi Gorici (od 2015 kot izredni profesor), od aprila 2008 do junija 2013 pa na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. V poletnem semestru študijskega leta 2010/2011 je predaval zgodovino slovenskega jezika kot gostujoči profesor na Alpen-Adria-Universität v Celovcu v Avstriji. Bil je vodja Strokovne komisije za slovenski jezik pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (od avgusta 2012 do avgusta 2013). Med letoma 2009 in 2011 je bil član skupine za jezik Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Od leta 2011 do 2013 je bil član Področne predmetne komisije za slovenski jezik na ZRSŠ ter član strokovnega sveta Ustanove patra Stanislava Škrabca, od leta 2014 je član Razvojne predmetne skupine za slovenski jezik na ZRSŠ, od leta 2020 pa član Strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Bil je član programskega odbora simpozijev Obdobja 28, 30 in 34, 7., 8. in 9. Škrabčevih dnevov ter tajnik simpozija Slovenski knjižni jezik v 16. stoletju. Za srednješolski učbenik Govorica jezika je napisal poglavje o zgodovini slovenskega jezika in sociolingvistiki.

Leta 2017 je izdal slovenski slovnici za osnovne in za srednje šole Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat, za kateri je prejel priznanje jabolko navdiha, istega leta pa je prejel tudi Zlati znak ZRC SAZU. Postal je Delova osebnost leta in bil uvrščen na 25. mesto lestvice najvplivnejših Slovencev. 2020 je dobil Zoisovo nagrado.

Aktiven je tudi kot pesnik, libretist, scenarist, za časnik Delo pa od leta 2018 piše redne kolumne. Od leta 2020 je član Društva slovenskih pisateljev.

Nagrade in priznanja[uredi | uredi kodo]

Prejel je naslednje nagrade in priznanja:

  • Zoisova nagrada (2020) za raziskovanje slovenske jezikovne preteklosti in sedanjosti ter inovativne predstavitve znanstvenih dosežkov različnim uporabnikom
  • Nominacija za Rožančevo nagrado za knjigo Kozmologija.
  • Delova osebnost leta 2017.[2]
  • Trubarjeva plaketa za dolgoletno sodelovanje pri vrednotenju slovenskega protestantizma in širjenje dobrega imena Evangličanske cerkve AV v Republiki Sloveniji (2017)
  • Jabolko navdiha za slovnici Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat (priznanje predsednika Republike Slovenije, 2017).
  • Zlati znak ZRC SAZU za odmevne znanstvene rezultate s področja zgodovine slovenskega jezikoslovja in vsebinsko ter oblikovno zamisel portala Fran (2017).
  • Ime meseca marca na Valu 202 (2017).
  • Ime meseca oktobra na Valu 202 (2016).
  • Zlata hruška za knjigo Jezični možje: zgodba o slovenskem jeziku (2015).
  • Trubarjevo priznanje za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine, ki ga podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (3. 11. 2014).
  • Velika nagrada Slovenskega knjižnega sejma: Posebno priznanje Slovenskega knjižnega sejma za elektronsko knjigo leta 2014: spletna stran www.fran.si (kot urednik), Slovenski knjižni sejem v Ljubljani (31. 11. 2014).
  • Zlata hruška za knjigo Primož Trubar.doc (2008).
  • Štipendija Ustanove patra Stanislava Škrabca (2004).

Pomembnejša knjižna dela[uredi | uredi kodo]

  • 2020. Kozmologija: NM, Goga, 2020
  • 2017. Kratkoslovnica: slovenska slovnica za osnovno šolo. Ljubljana: Rokus Klett, 2017. [COBISS.SI-ID 289028096]
  • 2017. Slovnica na kvadrat: slovenska slovnica za srednjo šolo. Ljubljana: Rokus Klett, 2017. [COBISS.SI-ID 289028608]
  • 2015. Jezični možje: zgodba o slovenskem jeziku. Ljubljana: Rokus Klett, 2015. [COBISS.SI-ID 21725237] 
  • 2014. Primož Trubar: Cerkveni red (1564): znanstvenokritična izdaja dela Cerkovna ordninga z znotrajjezikovnim prevodom v sodobni slovenski knjižni jezik, (Zbirka Trubar v sodobnem jeziku, zv. 3). Ljubljana: Založba ZRC. 558 str. [COBISS.SI-ID 275600384]
  • 2014. The history of linguistic thought and language use in 16th century Slovenia. Frankfurt am Main [etc.]: P. Lang. 329 str. [COBISS.SI-ID 36854573]
  • 2012. Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem : katoliška doba (1600-1758), (Zbirka Linguistica et philologica, 28). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 278 str., ilustr. ISBN 978-961-254-378-5. [COBISS.SI-ID 262477056]
  • 2011. Kozma Ahačič, Andreja Legan Ravnikar, Majda Merše, Jožica Narat, France Novak: Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 641 str. [COBISS.SI-ID 254810112]
  • 2011. Ti si čarovnica, jaz sem grobar: pesmi. Ljubljana, Celje: Društvo Mohorjeva družba, Celjska Mohorjeva založba.
  • 2009. Primož Trubar: Katekizem (1550): v sodobni knjižni slovenščini. Slovenj Gradec: Združenje Trubarjev forum. 278 str. [COBISS.SI-ID 247318272]
  • 2008. Abecednik (1550) prevod v sodobni jezik, (Zbirka Trubar v sodobnem jeziku, zv. 1). Slovenj Gradec: Združenje Trubarjev forum. 56 str.[COBISS.SI-ID 241235456]
  • 2008. Primož Trubar.doc : za domišljijsko potovanje in domače branje (izbor odlomkov iz del Primoža Trubarja). Ljubljana: Rokus Klett. 158 str.[COBISS.SI-ID 238048768]
  • 2007. Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem : protestantizem, (Zbirka Linguistica et philologica, 18). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 416 str. [COBISS.SI-ID 234826496]
  • 2006. Izvirne slovenske pesmi Jovana Vesela Koseskega : vsebinski opis, okoliščine nastanka, pregled ocen, jezik, tekstnokritični aparat ter diplomatični in kritični prepis pesmi 1818-1852, (Slavistična knjižnica, 9). Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2006. 195 str., tabele. ISBN 961-91015-6-1. ISBN 978-961-91015-6-8. [COBISS.SI-ID 229450496]

Literarno delo[uredi | uredi kodo]

Leta 1991 je izdal pesniško zbirko Skodelice iz vodnjaka misli. Leta 2011 je izšla pesniška zbirka Ti si čarovnica, jaz sem grobar. Leta 2015 je skupaj z ilustratorjem Jakom Vukotičem pripravil slikanico o zgodovini slovenskega jezika Jezični možje: zgodba o slovenskem jeziku. Leta 2020 je izdal knjigo esejev Kozmologija, ki je naletela na dober kritiški odmev in je bila med nominiranci za Rožančevo nagrado.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Cobiss Arhivirano 2017-03-12 na Wayback Machine..

Sklici[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]