Nagrada Sklada Borisa Kidriča

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Nagrade Sklada so se podeljevale za pomembna znanstvena dela, ki so bila objavljena v preteklem letu. Nagrade je podeljeval Sklad Borisa Kidriča.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Posledica spremembe načina nagrajevanja objavljenih znanstvenoraziskovalnih del s Kidričevimi nagradami v letu 1961 je bila, da se je od tega leta naprej podeljevala le ena sama Kidričeva nagrada za najboljša objavljena znanstvena dela in začela se je podeljevati nova nagrada imenovana Nagrada Sklada za pomembna znanstvena dela, ki so bila objavljena v preteklem letu. Tako kot pri Kidričevih nagradah, je tudi pri teh nagradah o nagrajencih odločal Upravni odbor Sklada Borisa Kidriča. Nagrade Sklada so se podeljevale od leta 1961 do leta 1991.

Nagrajenci[uredi | uredi kodo]

1961[uredi | uredi kodo]

V letu 1961 so bile podeljene štiri Nagrade Sklada:

Na področju družbenih ved:

Na področju tehniških ved:

  • Milovan Goljevšček za delo Problematika dimenzioniranja ventilacij temeljnih izpustov dolinskih pregrad v luči najnovejših dognanj«
  • France Avčin za delo Nekaj nerodnih dilem s področja magnetnega polja

Na področju naravoslovnih ved:

  • Jože Lazar za delo Alge Slovenije – seznam sladkovodnih vrst in ključ za določanje

1962[uredi | uredi kodo]

Podeljenih je bilo 5 nagrad:

  • Jože Juhart za knjigo Civilno procesno pravo FLRJ
  • Miha Tišler za razpravo o raziskavah tavtometrije organskih žveplovih spojin
  • Franc Mikuž za knjigo Koruza v Sloveniji in njeni hibridi
  • Marij Pleničar za razpravo Stratigrafski razvoj krednih plasti na južnem Primorskem in Notranjskem
  • Milan Hamrl za razpravo O pogojih nastanka premogišč na Krasu

1963[uredi | uredi kodo]

Na področju tehničnih in naravoslovnih ved:

Na področju družbenih ved:

1964[uredi | uredi kodo]

Na področju tehničnih in naravoslovnih ved:

  • skupina raziskovalcev Laboratorija za mehaniko tal: nosilec skupine Lujo Šuklje ter sodelavca Ivan Sovinc in Silvan Vidmar za dela, ki so obsežena v sedmih publikacijah
  • Rajko Pavlovec za razpravo Stratigrafski razvoj starejšega paleogena v južnozahodi Sloveniji
  • Feliks Lobe za razpravo Pomen cikličnih krivulj za zobnike

Na področju naravoslovnih in medicinskih ved:

  • Nada Pipan za delo Elektronskomikroskopske preiskave o učinkovanju žarkov na fetalni pankreas
  • Vilko Masten za delo Vzroki sušenja razcvetij in kabrnokov vinske trte v Sloveniji

Na področju družbenih ved:

1965[uredi | uredi kodo]

Na področju tehničnih ved:

  • Ludvik Gyergyek za delo Analogni računalnik za sintezo linearnih električnih vezij v časovnem prostoru
  • Ivan Mlakar za delo Vloga postrudne tektonike pri iskanju novih orudenih con na območju Idrije

Na področju naravoslovnih in medicinskih ved:

  • Miro Brzin, Milan Kovič in Srečko Oman za delo Magnetna tehtnica - ponirek
  • Ivka Munda za razpravo: Water and electrolyte exchange in the brown algae Ascephyllum nodosum, Fucus Vesiculosus L. and Fucus ceranoides
  • Boris Sket za razpravo Vzhodna skupin rakov Monolistrini
  • Alojz Šercelj za razpravo Razvoj wuermske in holocenske gozdne vegetacije v Sloveniji

Na področju družbenih ved:

1966[uredi | uredi kodo]

Na področju naravoslovnih in medicinskih ved:

  • Janez Banič za delo Poskusi s transplantacijo kosti na psu
  • Jože Bole za delo Rodova Ancylus O. F. Muell. in Acroloxus Beck (Gastropoda, Basommatophora) v podzemeljskih vodah Jugoslavije
  • Miran Brinar za delo Bukove rase in diferencijacija različkov glede nekaterih fizioloških in tehnoloških lastnosti
  • Bronka Brzin za serijo člankov, v katerih obravnava vplive fizikalnih in kemičnih faktorjev na morfologijo bakterij
  • Dušan Mlinšek za delo Rdeči bor v vzhodni Sloveniji
  • Anton Ramovš in Vada Kochansky Devide za delo Razvoj mlajšega paleozoika v okolici Ortneka na Dolenjskem

Na področju družbenih ved:

  • Lavo Čermelj za delo Slovenci in Hrvatje pod Italijo med obema vojnama
  • Ferdo Gestrin za delo Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja
  • Janko Pleterski za delo Narodna in politična zavest na Koroškem
  • Zvonimir Tanko za delo Pomen temeljnih pojmov o produkcijskih odnosih

1967[uredi | uredi kodo]

Na področju tehniških ved:

  • Evgen Kansky za deli Potenciometrična metoda za študij tankih naparjenih plasti in Potenciometriske metode u vakuumskoj tehnici

Na področju naravoslovnih in medicinskih ved:

Na področju družbenih ved:

  • Dušan Biber za delo Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 1933—1941
  • Nace Šumi za delo Arhitektura XVI. stoletja na Slovenskem

1968[uredi | uredi kodo]

Na področju tehniških ved:

Na področju naravoslovnih in medicinskih ved:

  • Milan Dimitrijevič za delo, zajeto v treh razpravah: Uporabnost fizioloških mehanizmov pri električnem upravljanju ohromelih okončin, Nekateri vzroki spastičnosti in Analiza kitnega refleksa v spastičnosti
  • Matija Gogala za delo Spektralna občutljivost dvojnih oči mrežokrilca Ascalaphus macaronius
  • Drago Meze za delo Gornja Savinjska dolina, Nova dognanja o geomorfološkem razvoju pokrajine

Na področju družbenih ved:

1969[uredi | uredi kodo]

Na področju tehniških ved:

  • Sergej Pahor za razpravi Albedo in Milnejev problem za termalne neutrone in Večkratno sipanje in problem inverznega albeda

Na področju naravoslovnih in medicinskih ved:

  • Dušan Kuščer za razpravo Zagorski terciar
  • Slavica Šikovec za delo, zajeto v dveh razpravah Vpogled v sestavo avtohtone moštne mikroflore in Izolacija in determinacija grozdne in moštne mikroflore v Sloveniji
  • Dušan Zavodnik za delo Dinamika litoralnega fitala na zahodnoistrski obali
  • Lojze Žumer za knjigo Lesno gospodarstvo

Na področju družbenih ved:

  • Tone Ferenc za deli Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941—1945 in Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943
  • Boris Majer za delo Med znanostjo in metafiziko
  • Vojan Rus za delo Sodobna filozofija med dialektiko in metafiziko

1970[uredi | uredi kodo]

Na področju biotehniških in medicinskih ved:

  • Maks Wraber za delo Fitogeografski položaj in fitogeografska razčlenitev Slovenije
  • Ivan Možina za delo Raziskovanje lesa velikega jesena
  • Anton Pogačnik za delo Antropološke in morfološke karakteristike Ciganov v Prekmurju

Na področju družbenih ved:

1971[uredi | uredi kodo]

Na področju tehniških ved:

  • Lojze Vodovnik in sodelavci: Franjo Gračanin, Alojz Kralj, Tone Jeglič in Evgen Vavken za dela: Krmarjenje gibanja skeletnega členka z električno stimulacijo mišic, Električna stimulacija kot ortotično pomagalo: izkušnje in perspektiva in Sodobni koncept in klinična opazovanja nekaterih ortotičnih naprav, uporabljenih pri pacientih z zgornjo motonevronsko poškodbo
  • Janez Strnad za članke: Pripomba na Trouton-Nobelov eksperiment, Težave z balističnim nihalom, Posplošitev Lorentzove transformacije, O problemu vzvoda v specialni relativnosti, Nadaljnji dokazi proti obstoju delcev, hitrejših od svetlobe, Problem ure v specialni relativnostni teoriji, O meritvi časa z izvedljivo atomsko uro in Nadaljnji komentarji za meritev časa z izvedljivo atomsko uro
  • Marjan Senegačnik in sodelavci: Špela Paljk, Janez Kristan in Karel Južnič za delo Radiokemijsko določanje cezija 137, stroncija 89,90 in barija 140 v pepelu mleka in kosti, ki je zaključno delo v seriji petih člankov

Na področju biotehniških in medicinskih ved:

Na področju družbenih ved:

1972[uredi | uredi kodo]

Na področju prirodoslovno-matematičnih ved:

  • Savo Poberaj in sodelavec Igor Grabec za delo na področju fizike plazme s posebnim ozirom na deli: Theory of Wave-Mode Coupling of lonization Waves in Nor-Linear Interactions between lonization Waves and Sound Waves (Teorija sklapljanja ionizacijskih valov in Nelinearna interakcija med ionizacijskimi in zvočnimi valovi)
  • Milan Schara in sodelavca Marjeta Šentjurc in Pavel Cevc za delo na področju elektronske paramagnetne resonance zajete v devetih publikacijah
  • Branko Stanovnik za dela na področju kemije heterocikličnih spojin, objavljena v 11 člankih, ki so izšli večinoma v znanih inozemskih revijah
  • Andrej Ažman in sodelavci: Branko Borštnik, Beno Lukman, Jože Koller, Andrej Ocvirk, Egon Zakrajšek in Matjaž Žaucer za dela na področju kemijske fizike, predvsem na elektronski korelaciji v molekularnih sistemih, teoriji tekočin ter razvoju in uporabi semiempiričnih metod molekularne kvantne mehanike, zajeta v 16 publikacijah, objavljenih v uglednih mednarodnih revijah
  • Drago Kolar za delo s področja sinteze in karakterizacije visokotemperaturnih materialov, zajeto v 12 publikacijah

Na področju tehniških ved:

Na področju biotehniških in medicinskih ved:

  • Jože Jeras in Ivica Tivadar za delo Der Einfluss der Gehirnreifung auf die klinischen Formen der epileptischen Anfälle im Kindesalter (Vpliv možganskega delovanja na klinične oblike epileptičnih napadov v otroškem obdobju)
  • Ivan Lenart, Vera Lenart, Vinko Kambič za dela Klinični in histološki aspekti ter prognoza hiperplazij na laringalni sluznici, Notre classification des hyperplasies de 1, epithelium du larynx au point de vue prognostic, Quelques reflexion sur la structure de 1' epitherioma (Naša klasifikacija prekanceroz glede na prognozo raka grla, Naše ugotovitve o določenih strukturah raka)
  • Jurij Senegačnik za dela Prispevek k študiju možnosti za fotometrično določanje koncentracij semenčic v ejakulatih bikovega semena, Otajanje v kroglicah zmrznjenega bikovega semena, Prispevek k študiju metabolizma v starajočem se konserviranem merjaščevem semenu
  • Jože Štirn za delo Ecological Consequences of Marine Pollution (Ekološke posledice onesnaževanja morja)

Na področju družbenih ved:

1973[uredi | uredi kodo]

Na področju naravoslovno-matematičnih ved:

  • Lado Kosta in sodelavci: Antony Byrne, Vladimir Zelenko, Peter Stegnar in Marjan Dermelj za dela s področja analitike živega srebra z metodo nevtronske aktivizacijske analize zajeta v sedmih publikacijah
  • Anton Moljk, Jože Pahor in sodelavca Marjan Hribar in Alojz Kodre za dela Fluorescenčni pridelek lupine K za arzen, Fluorescenčni pridelek lupine K za argon, klor in žveplo, Fluorescenčni pridelek lupine K elementov z nizkim vrstnim številom, ki so bili določeni v plinskih vzorcih in Večžični števci
  • Milan Čopič za delo Metoda integralske transformacije za povprečne nevtronske transportne lastnosti mreže

Na področju tehniških ved:

  • Drago Ocepek za dela Tehnični pomen klasiranja v krogu mlin - hidrociklon, Nekaj problemov določanja premera drobnih zrn, Mlin klasifikator, tehnični in tehnološki problemi, Flotacijske lastnosti mehanično aktiviranih površin, Energija in efekti drobljenja
  • Zoran Rant in Branko Gašperšič za delo Splošni diagram: temperatura - entalpija - eksergija za dimne pline
  • Ivan Mlakar in Matija Drovenik za delo Strukturne in genetske posebnosti idrijskega rudišča

Na področju medicinskih in [[biotehniške vede|biotehniških ved]:

  • Vladimir Gregorovič in sodelavci: Ivan Jazbec, Franc Skušek in Leon Šenk za dela Poskus preprečevanja kronične vezikalne hematurgije goveda z dajanjem različnih mineralnih mešanic, Razširjenost kronične hlevske krvomočnosti govedi, Orlova praprot, povzročiteljica množičnih zastrupitev pri pitovnih teletih, Eksperimentalna zastrupljenost telet z orlovo praprotjo, zlasti glede na uporabnost krmil in nastila
  • Amer Krivec za delo Mehanizirano nakladanje pri prevozu lesa

Na področju družbenih in humanističnih ved:

1974[uredi | uredi kodo]

Na področju naravoslovno-matematičnih ved:

  • Igor Belič, Helena Sočič ter sodelavec Vili Kramer za dosežene rezultate pri biosinteznih raziskavah in posebej za deli Mikrobna dihidrogenacija tomatidina in Mikrobna dihidrogenacija dihidrotomatidina
  • Matija Kregar, Peter Kump, Matej Pavšič, Vekoslav Ramšak, Peter Rupnik in Marko Vakselj za dela Analiza atenuiranega Dopplerjevega premika upoštevajoč proces diskretnega ustavljanja, Nov pristop k analizi merjenja atenuiranega Dopplerjevega premika in Analiza meritev atenuacije Dopplerjevega premika pri uporabi nizkostopenjskega procesa ustavljanja
  • Miodrag V. Mihajlović, Mitja Rosina in sodelavca Norma Mankoč Borštnik in Desan Justin za dela s področja teoretične jedrske fizike, zajeta v publikacijah: Nov pristop h kolektivnim stanjem preko stanj delec-vrzel, Coulombov problem za sipalna stanja z metodo generatorske koordinate, Metoda generatorske koordinate za vezano stanje jeder in za reakcije

Na področju tehniških ved:

  • Marko Kos za dela O nosilnostih čelnih zobnikov glede na zajedanje pri majhnih hitrostih, Tribološke razmere na zobnih bokih, Vpliv delovanja lokalnih napetosti na površinsko hrapavost in mazalne razmere zobnih bokov
  • Anton Nosen za delo Termalni in mineralni izviri v Sloveniji
  • Ljubo Žlebnik za delo Pleistocen Kranjskega, Sorškega in Ljubljanskega polja

Na področju medicinskih in [[biotehniške vede|biotehniških ved]:

  • Janez Brglez za delo Zajedavci in zajedavske bolezni sladkovodnih rib v Sloveniji
  • Draga Černelč za raziskovanja in izsledke na področju alergologije, ki so podani predvsem v članku Rezultati kožnega testiranja s pršico Dermatofagoides farine pri alergičnih otrocih
  • Mirko Leskošek za dela v zvezi s fertilizacijo travinja in njiv, ter posebej za članka Določitev mejnih vrednosti AL-metode, II. Kalij na travnikih, Eksperimenti s Thomasovim fosfatom v Jugoslaviji
  • Miloš Pavlič za dela s področja biokemije, zajeta v publikacijah O naravi pospeševanja metan-sulfonilacije acetilholinesteraze, s tetraetilamonijem, O mehanizmu delovanja esteraznih centrov holinesteraze
  • Jože Trontelj za tehtno delo s področja nevrofiziologije, zajeto v člankih Študij H-refleksa z elektromiografijo posamičnega vlakna, Študij H-odgovora z elektromiografijo posamičnega vlakna, F-odgovor facialnih mišic pri človeku in Prva komponenta mežikalnega refleksa pri človeku, opazovana na posamičnem facialnem motoričnem nevronu

Na področju družbenih in humanističnih ved:

1975[uredi | uredi kodo]

Na področju prirodoslovno-matematičnih ved:

Na področju tehniških ved:

  • Rafael Cajhen za dela s področja regulacijske tehnike
  • Vladimir Jordan za razprave s področja hidromehanike turbostrojev in hidravličnih naprav
  • Ančka Hinterlechner Ravnik za delo Pohorske metamorfne kamnine I in II
  • Polde Leskovar za delo Identifikacija rezalnega procesa pri odrezavanju aluminijevih zlitin s transfernimi karakteristikami
  • Franc Roethel za delo Prispevek k procesu notranjega brušenja s krmiljeno silo z uporabo tehnike naključnih procesov
  • Zoran Seljak za delo Raziskava rezalnega procesa in njegove on-line identifikacije z uporabo teorije naključnih procesov

Na področju biotehniških in medicinskih ved:

Na področju družbenih in humanističnih ved:

1976[uredi | uredi kodo]

Na področju prirodoslovno-matematičnih ved:

  • Andrej Čadež za tri članke s področja splošne teorije relativnosti
  • Branimir Borštnik za dela s področja molekulske dinamike, ki so bila objavljena v letu 1975, in z njimi povezana dela iz leta 1974
  • Jože Škerjanc za štiri dela s področja raztopin sintetskih polielektrolitov
  • Egon Pretner za delo Koleopterološka favna pećina i jama Hrvatske s historijskim pregledom istraživanja, Krš Jugoslavije 1973, 8(6): 101—239, Zagreb (izšlo leta 1974)

Na področju tehniških ved:

  • Jože Hlebanja za delo na področju teorije ozobij s posebnimi oblikami bokov zob kot podaljšanimi cikloidami oz. odvalilnimi krivuljami
  • Ciril Pelhan za delo s področja oksidacije sive litine, zajeto v štirih člankih
  • Ivo Štrucl za delo Nastanek karbonatnih kamenin in cinkovo svinčene rude v anizičnih plasteh Tople (Geologija - razprave in poročila, 17. knjiga, 1974, str. 299-397)
  • Janez Korenini, Rudolf Murn in Tomo Pisanski za publikacije in raziskave s področja diagnostike napak v digitalnih vezjih

Na področju biotehniških in medicinskih ved:

Na področju družbenih in humanističnih ved:

1977[uredi | uredi kodo]

Na področju prirodoslovno-matematičnih ved:

  • Boris Frlec za dosežke s področja sinteze in karakterizacije kriptonovih in ksenonovih fluoro-metalatov, objavljenih v letih 1975 in 1976
  • Viktor Krašovec in Boris Navinšek z dosežke s področja faznih prehodov v zlitinah, mikrostrukture tankih plasti in površin, zajete v sedmih publikacijah
  • Janez Stepinšek za razvoj novih metod za študij difuzije molekul, zajetih v šestih člankih, objavljenih v letih 1975 in 1976
  • Cveto Klofutar in Špela Pajk za dosežke s področja fizikalne kemije raztopin zajete v 11 publikacijah, od katerih je bilo sedem objavljenih v letih 1975 in 1976
  • Jože Koller za dosežke s področja kemijske fizike, zajete v 14 člankih, od teh 8 v letu 1976

Na področju tehniških ved:

  • France Bremšak za dosežke s področja sistematske teorije avtomatske regulacije in računalniške simulacije, zajete v 14 člankih oziroma referatih
  • Franc Vodopivec in Marin Gabrovšek za analize nekaterih fizikalno-metalurških zakonitosti v mikrolegiranih jeklih

Na področju biotehniških in medicinskih ved:

Na področju družbenih in humanističnih ved:

  • Vojan Rus za delo Etika in socializem
  • Jaroslav Šašel s sodelavci za delo Arheološka najdišča Slovenije, SAZU, 1975
  • Mirko Jurak za delo Dileme parabolične umetnosti
  • Ignacij Voje za delo Kreditna trgovina u srednjovjekovnom Dubrovniku
  • Franc Zadravec za delo Agonija veljakov
  • Vladimir Klemenčič za dela Kritika uradnih avstrijskih popisov prebivalstva v letih 1951 in 1961 in 1971 na slovensko manjšino in slovenščino kot občevalni jezik, Uradni avstrijski popisi prebivalstva po drugi svetovni vojni glede na slovensko manjšino in slovenščino kot občevalni jezik v luči zakona o popisu prebivalstva posebne vrste in Slovenska manjšina v Avstriji ob popisu prebivalstva posebne vrste 1976

1978[uredi | uredi kodo]

Na področju prirodoslovno-matematičnih ved:

  • Andrej Hočevar in sodelavec Jože Rakovec za razpravo Splošni modeli circum-globalnega in kvazi-globalnega sevanja na hribih z enostavno geometrijsko obliko, objavljeno v dveh člankih leta 1977
  • Danica Burg Hanžel za šest razprav s področja raziskav feromagnetikov, antiferomagnetikov in supraparamagnetikov s pomočjo mossbauerske spektroskopije, objavljenih v letih 1976 in 1977
  • Matjaž Žaucer, Danilo Pumpernik in Milan Hladnik za dosežke pri teoretični obravnavi magnetnih lastnosti molekul
  • Jože Šiftar in Peter Bukovec za delo s področja fluorometalatov, ki je zajeto v trinajstih publikacijah

Na področju tehniških ved:

Na področju biotehniških in medicinskih ved:

Na področju družbenih in humanističnih ved:

1979[uredi | uredi kodo]

Na področju prirodoslovno-matematičnih ved:

  • Raša Pirc in Peter Prelovšek za delo s področja teorije feroelektričnih in strukturnih faznih prehodov ter neurejenih sistemov, zajeto v 8 publikacijah, objavljeno v letih 1977 in 1978
  • Vito Turk, Igor Kregar in Majda Kopitar za dosežke s področja raziskav intracelularnih proteinaz, zajete v 7 člankih in 9 objavljenih referatih v letih 1977 in 1978
  • Andrej Likar za raziskovalne dosežke pri proučevanju sevalnega zajetja nukleonov v področju veleresonance, zajete v 5 publikacijah, objavljenih v letih 1977 in 1978
  • Jurij Zupan, Matej Penca, Bojan Barlič in Marko Razinger za dosežke s področja kemometrije, zajete v 11 publikacijah, objavljenih v letih 1977 in 1978

Na področju tehniških ved:

  • Roman Modic, Janvit Golob, Tine Koloini, Janez Levec in Miha Žumer za dosežke s področja kinetike kemijsko tehnoloških procesov, zajete v 7 publikacijah, objavljenih v letih 1977 in 1978
  • Marija Trontelj za dosežke na področju raziskovanja sodobnih sintranih tehničnih materialov, pomembnih zlasti v elektrotehniki, zajete v 6 člankih, objavljenih v letih 1977 in 1978
  • Rudolf Rajar za delo Dinamika poplavnih valov v naravnih rečnih strugah, zajeto v 10 člankih
  • Blaženko Koroušič in Jože Rodič za dela na področju uvajanja postopka pretaljevanja jekla pod žlindro

Na področju biotehniških in medicinskih ved:

  • Franc Erjavec za raziskave s področja histamina in posebej za delo Primerjava zalog histamina v pljučih in slinavki, 1978
  • Viktor Petkovšek za delo J. A. Scopoli, njegovo življenje in delo v slovenskem prostoru, SAZU 1978
  • Katica Drobne za delo Paleogenske alveoline iz Slovenije in Istre, - Schweizerische Paläontologische Abhandlungen, 99, str. 1-132, Basel 1977
  • Janez Pogačar za delo, ki obravnava uvajanje najprimernejših modelov selekcije in metod ocenjevanja plemenske vrednosti goveda, zajeto v 7 domačih in tujih publikacijah, objavljenih v letih 1977 in 1978
  • Marko Lavrič in Jelka Bergant Dolar za delo s področja fiziologije in patologije funkcije dojke, zajeto v 18 publikacijah

Na področju družbenih in humanističnih ved:

1980[uredi | uredi kodo]

Na področju prirodoslovno-matematičnih ved:

  • Boštjan Žekš za pomembne raziskovalne dosežke na področju faznih prehodov v kondenzirani materiji, podane v 19 objavljenih delih v letih 1978 in 1979
  • Slobodan Žumer za pomembne raziskovalne dosežke s področja jedrske spin-mrežne relaksacije, objavljene v letih 1978 in 1979
  • Ivan Bratko za raziskovalne dosežke s področja hevrističnega reševanja problemov in nepostopkovnega programiranja
  • Rado Ilić, Mitja Najžer, Jože Rant, Marjan Humar in Anton Podgornik za pomembne raziskovalne dosežke s področja avtoradiografije z detektorji jedrskih sledi in nevtronske radiografije v metalurgiji

Na področju tehniških ved:

Na področju biotehniških in medicinskih ved:

  • Jože Trontelj za soavtorstvo pri monografiji Mikroelektromiografija, ki je izšla leta 1979 v Angliji

Na področju družbenih in humanističnih ved:

1981[uredi | uredi kodo]

Na področju prirodoslovno-matematičnih ved:

Na področju tehniških ved:

Na področju biotehniških in medicinskih ved:

  • Miloš Pavlič za pomembne raziskovalne dosežke o vlogi vode pri encimskih reakcijah
  • Mitja Zupančič za delo Smrekovi gozdovi v mraziščih dinarskega gorstva Slovenije

Na področju družbenih in humanističnih ved:

  • Primož Simoniti za delo Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede XVI. stoletja
  • France Vreg za delo Javno mnenje in samoupravna demokracija
  • Stane Južnič za delo Kolonializem in dekolonizacija
  • Mirko Ramovš za delo Plesat me pelji - plesno izročilo na Slovenskem

1982[uredi | uredi kodo]

Na področju prirodoslovno-matematičnih ved:

Na področju tehniških ved:

Na področju biotehniških in medicinskih ved:

Na področju družbenih in humanističnih ved:

  • Emilijan Cevc za delo Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom
  • Ciril Ribičič za delo Izvršni svet v delegatskem skupščinskem sistemu Jugoslavije
  • Marko Kerševan za delo Razredna analiza in marksistična družbena teorija
  • Rudi Rizman za delo Marksizem in nacionalno vprašanje

1983[uredi | uredi kodo]

Na področju naravoslovno-matematičnih ved:

Na področju tehniških ved:

  • Dušan Kodek za izjemne znanstvene dosežke na področju digitalnega procesiranja signalov
  • Igor Emri za raziskovalno delo na področju mehanike polimerov
  • Anton Šebenik za originalen prispevek k poznavanju reakcijskih mehanizrnov kompleksne polikondenzacije
  • Boris Vedlin, Jože Žakelj in Miran Kranjc za raziskovalno delo na področju 40 Hz Nd-YAG laserja z elektrooptičnim preklopnikom Q

Na področju biotehniških in medicinskih ved:

Na področju družbenih in humanističnih ved:

  • Matjaž Kmecl za deli Rojstvo slovenskega romana in Fran Levstik
  • Valentin Kalen za delo Dialektika in metafizika pri Aristotelu
  • France Filipič za delo Poglavja iz revolucionarnega boja jugoslovanskih komunistov 1919 – 1939
  • Anton Perenič za delo Relativna samostojnost prava (prispevek k marksistični teoriji prava)

1984[uredi | uredi kodo]

Na področju naravoslovno-matematičnih ved:

Na področju tehniških ved:

  • Tomaž Kosmač za raziskave transformacijskega utrjevanja keramičnih materialov
  • Branko Gašperšič, Stojan Petelin in Ljubo Fabjan za raziskave toplotne snovne izmenjave padca tlaka pri protitoku vode in zraka
  • Boris Velenšek za raziskave prostorskega toka v aksialnih turbinskih strojih
  • Stane Droljc in Damijana Dimic za raziskovalno delo na področju sinteze in karakterizacije kalcijevih sulfoaluminatov kot osovnih mineralni komponent ekspanzivnih in neskrčljivih cementov ter raziskave procesov hidratacije

Na področju biotehniških in medicinskih ved:

Na področju družbenih in humanističnih ved:

1985[uredi | uredi kodo]

Na področju naravoslovno-matematičnih ved:

Na področju tehniških ved:

Na področju biotehniških in medicinskih ved:

Na področju družbenih in humanističnih ved:

  • Jasna Fischer za delo Čas vesolniga socialnega punta se bliža — Socialna in politična zgodovina delavskega gibanja v Ljubljani od začetkov do leta 1889
  • Jože Boncelj za delo Zavarovalna ekonomika
  • Zdravko Mlinar za delo Humanizacija mesta
  • Gojko Stanič za deli Razvoj Marxove in Engelsove teorije partije in Članstvo revolucionarne avantgarde ter devet člankov
  • Tone Cevc za delo Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem

1986[uredi | uredi kodo]

Na področju naravoslovno-matematičnih ved:

Na področju tehniških ved:

Na področju biotehniških in medicinskih ved:

Na področju družbenih in humanističnih ved:

1987[uredi | uredi kodo]

Na področju naravoslovno-matematičnih ved:

Na področju tehniških ved:

Na področju biotehniških in medicinskih ved:

Na področju družbenih in humanističnih ved:

1988[uredi | uredi kodo]

Na področju naravoslovno-matematičnih ved:

  • Narcis Mršič za raziskovalne prispevke k favni Slovenije in Jugoslavije
  • Gojmir Lahajnar za raziskave vode v strukturnih in bioloških materialih
  • Dragoljub Mihailović za raziskave polprevodnikov in visokotemperaturnih superprevodnikov s sipanjem svetlobe

Na področju tehniških ved:

Na področju biotehniških in medicinskih ved:

Na področju družbenih in humanističnih ved:

1989[uredi | uredi kodo]

Na področju naravoslovno-matematičnih ved:

Na področju tehniških ved:

Na področju biotehniških in medicinskih ved:

Na področju družbenih in humanističnih ved:

Nagrade za izume in izboljšave:

1990[uredi | uredi kodo]

Na področju naravoslovno-matematičnih ved:

  • Ivan Kobal za pomembne dosežke na področju raziskav naravne radioaktivnosti v Sloveniji
  • Joso Vukman za pomembne dosežke na področju funkcionalne analize
  • Milan Hodošček za pomembne dosežke na področju kvantno-kemijskih izračunov molekularnih kompleksov z upoštevanjem efekta medija

Na področju tehniških ved:

Na področju biotehniških in medicinskih ved:

Na področju družbenih in humanističnih ved:

1991[uredi | uredi kodo]

Na področju naravoslovno-matematičnih ved:

Na področju tehniških ved:

  • Zoran R. Novaković za pomembne dosežke na področju raziskovanja teorije avtomatskega upravljanja z uporabo v robotiki
  • Tatjana Malavašič za pomembne dosežke na področju uporabe diferenčne dinamične kalorimetrije in sinteze poliuretanskih ionomerov
  • Tine Koloini za pomembne dosežke na področju kemijskega inženirstva
  • Janez Holc za pomembna dela, ki obravnavajo raziskave in razvoj sodobnih materialov in komponent za elektroniko

Na področju biotehniških in medicinskih ved:

Na področju družbenih in humanističnih ved:

  • Mirko Križman za delo Jezik kot socialni in nacionalni pojav. Primerjalno z jezikovnimi odnosi v Radgonskem kotu
  • Biba Teržan za delo Starejša železna doba na slovenskem Štajerskem

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]