Vladimir Pertot
| Vladimir Pertot | |
|---|---|
| Rojstvo | 11. april 1911[1] Trst[2] |
| Smrt | 18. januar 1992[1] (80 let) Zagreb[1] |
| Narodnost |  slovenska |
| Področja | ekonomija |
| Ustanove | Ekonomska fakulteta v Ljubljani in Zagrebu |
| Alma mater | Visoka šola za trgovino v Leipzigu, Pravna fakulteta v Beogradu, Univerza v Kielu |
| Poznan po | organiziranju in vodenju študija zunanje trgovine v Ljubljani |
Vladimir Pertot slovenski ekonomist in pravnik, strokovnjak za zunanjo trgovino, * 11. april 1911, Trst, † 18. januar 1992, Zagreb.
Življenje in delo[uredi | uredi kodo]
Ljudsko šolo in gimnazijo je obiskoval v Trstu. Nato je študij nadaljeval v Ljubljani in Zagrebu. Diplomiral je leta 1932 na Visoki šoli za trgovino v Leipzigu in 1933 na Pravni fakulteti v Beogradu. Strokovno se je izpopolnjeval v Parizu in Cambridgeu. Kot raziskovalni asistent Rockfellerjeve ustanove na Inštitutu za svetovno gospodarstvo v Kielu je na tamkajšnji Univerzi leta 1937 doktoriral z disertacijo Faktorji, ki determinirajo formiranje cen pšenice v Podonavju.[3] Leta 1938 se je zaposlil kot ekonomski raziskovalec v Narodni banki Kraljevine Jugoslavije v Beogradu. Med okupacijo Jugoslavije v 2. svetovni vojni se je povezal z Osvobodilno fronto, septembra 1943 pa je bil zaradi študije o ekonomskem ozadju tržaškega vprašanja (študija je po osvoboditvi izšla v knjigi) zaprt na Banjici blizu Beograda, obsojen na smrt in nato premeščen v koncentracijski taborišči Watten in Eperleques blizu Calaisa. Od septembra 1944 do maja 1945 je bil v Marseillu vodja centra za vrnitev internirancev v domovino.[4]
Po osvoboditvi je večinoma opravljal raziskovalne naloge v zveznih organih Jugoslavije v Beogradu, sodeloval v raznih komisijah Organizacije združenih narodov v Ženevi. leta 1952 je postal vodja raziskovalne skupine v zvezni trgovski zbornici in zveznem zavodu za planiranje, 1956 pa direktor Inštituta za zunanjo trgovino v Beogradu. Od 1960-1972 je bil redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, obenem je mdr. predaval mednarodne ekonomske o0dnose na FSPN, nato pa do 1985 na Ekonomski fakulteti v Zagrebu. V študijskem letu 1965/1966 je bil pet mesecev gostujoči profesor v Glasgowu in Oxfordu [5] Na ljubljanski ekonomski fakulteti je od 1960 kot prvi v Jugoslaviji organiziral in vodil podiplomski študij iz zunanje trgovine. Objavil je okoli 20 samostojnih del, nad 100 strokovnih člankov v domačih in tujih revijah ter okoli 100 uvodnikov v poročilih Inštituta za zunanjo trgovino v Beogradu. Bil je izvedenec v komisijah Mednarodne banke za obnovo in razvoj. [4]
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedija — LZMK, 1999. — 9272 p. — ISBN 978-953-6036-31-8
- ↑ OPAC SBN
- ↑ Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.(COBISS)
- ↑ 4,0 4,1 Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002
- ↑ Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994. (COBISS)
Izbrana bibliografija[uredi | uredi kodo]
- Vplivi državnega intervencionizma na intervalutarne odnose in razvoj zunanje trgovine v svetu in pri nas (COBISS)
- Trst : međunarodni privredni problem (COBISS)
- Ekonomika valutnih tečajeva (COBISS)
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Drugo | |
