Vladimir Pertot

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Vladimir Pertot
Rojstvo11. april 1911({{padleft:1911|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})
Trst
Smrt18. januar 1992({{padleft:1992|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:18|2|0}}) (80 let)
Zagreb
NarodnostZastava Slovenije slovenska
Področjaekonomija
UstanoveEkonomska fakulteta v Ljubljani in Zagrebu
Alma materVisoka šola za trgovino v Leipzigu, Pravna fakulteta v Beogradu, Univerza v Kielu
Poznan poorganiziranju in vodenju študija zunanje trgovine v Ljubljani

Vladimir Pertot slovenski ekonomist in pravnik, strokovnjak za zunanjo trgovino, * 11. april 1911, Trst, † 18. januar 1992, Zagreb.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Ljudsko šolo in gimnazijo je obiskoval v Trstu. Nato je študij nadaljeval v Ljubljani in Zagrebu. Diplomiral je leta 1932 na Visoki šoli za trgovino v Leipzigu in 1933 na Pravni fakulteti v Beogradu. Strokovno se je izpopolnjeval v Parizu in Cambridgeu. Kot raziskovalni asistent Rockfellerjeve ustanove na Inštitutu za svetovno gospodarstvo v Kielu je na tamkajšnji Univerzi leta 1937 doktoriral z disertacijo Faktorji, ki determinirajo formiranje cen pšenice v Podonavju.[1] Leta 1938 se je zaposlil kot ekonomski raziskovalec v Narodni banki Kraljevine Jugoslavije v Beogradu. Med okupacijo Jugoslavije v 2. svetovni vojni se je povezal z Osvobodilno fronto, septembra 1943 pa je bil zaradi študije o ekonomskem ozadju tržaškega vprašanja (študija je po osvoboditvi izšla v knjigi) zaprt na Banjici blizu Beograda, obsojen na smrt in nato premeščen v koncentracijski taborišči Watten in Eperleques blizu Calaisa. Od septembra 1944 do maja 1945 je bil v Marseillu vodja centra za vrnitev internirancev v domovino.[2]

Po osvoboditvi je večinoma opravljal raziskovalne naloge v zveznih organih Jugoslavije v Beogradu, sodeloval v raznih komisijah Organizacije združenih narodov v Ženevi. leta 1952 je postal vodja raziskovalne skupine v zvezni trgovski zbornici in zveznem zavodu za planiranje, 1956 pa direktor Inštituta za zunanjo trgovino v Beogradu. Od 1960-1972 je bil redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in nato do 1985 Ekonomski fakulteti v Zagrebu. V študijskem letu 1965/1966 je bil pet mesecev gostujoči profesor v Glasgowu in Oxfordu [3] Na ljubljanski ekonomski fakulteti je od 1960 kot prvi v Jugoslaviji organiziral in vodil podiplomski študij iz zunanje trgovine. Objavil je okoli 20 samostojnih del, nad 100 strokovnih člankov v domačih in tujih revijah ter okoli 100 uvodnikov v poročilih Inštituta za zunanjo trgovino v Beogradu. Bil je izvedenec v komisijah Mednarodne banke za obnovo in razvoj. [4]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.(COBISS)
  2. Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002
  3. Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994. (COBISS)
  4. Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002

Izbrana bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Vplivi državnega intervencionizma na intervalutarne odnose in razvoj zunanje trgovine v svetu in pri nas (COBISS)
  • Trst : međunarodni privredni problem (COBISS)
  • Ekonomika valutnih tečajeva (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]