Bojan Čop

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Bojan Čop
Rojstvo23. maj 1923({{padleft:1923|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})
Ljubljana
Smrt3. avgust 1994({{padleft:1994|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:3|2|0}}) (71 let)
Ljubljana
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Poklicjezikoslovec, univerzitetni profesor

Bojan Čop, slovenski jezikoslovec, * 23. maj 1923, Ljubljana, † 3. avgust 1994, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Čop je 1951 je postal asistent na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje ljubljanske Filozofski fakulteti. Po upokojitvi Karla Oštirja je prevzel predavanja iz indoevropske primerjalne slovnice s poudarkom na modernih smereh, kot so laringalna teorija, indoevropska dialektologija in indoevropske starožitnosti. Leta 1971 je doktoriral na FF v Ljubljani.[1] Po 1970 je predaval tudi o teoriji, ki predvideva indouralsko sorodstvo. Redni profesor je postal leta 1972, leta 1990 se je zaradi bolezni upokojil.

Leta 1966 je na FF v Ljubljani postal predstojnik oddelka za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko ter 1976 redni član SAZU. V začetku se je ukvarjal z etimologijo indoevropskih jezikov, posebno grščine, kmalu pa se je preusmeril na študij jezikov ostankov stare Male Azije. Kasneje je napisal več razprav v zvezi s slovnično in dialektološko problematiko indoevropskih jezikov.

Bojan Čop je utemeljil nekatere nove smeri primerjalnega jezikoslovja in tako bistveno pripomogel k njegovemu razvoju.[2]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Disertacija: Bojan Čop: Prispevek k zgodovini labialnih pripon v indoevropskih jezikih. FF, 1970. (COBISS)
  2. Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga