Bogo Grafenauer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Bogo Grafenauer
Portret
Rojstvo 16. marec 1916({{padleft:1916|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1]
Ljubljana
Smrt 12. maj 1995({{padleft:1995|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[1] (79 let)
Ljubljana
Bivališče Flag of the Habsburg Monarchy.svg Avstro-Ogrska
Naval Ensign of the Kingdom of Yugoslavia.svg KSHS
Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg KJ
Flag of Yugoslavia (1943–1992).svg FLRJ
Flag of Yugoslavia (1943–1992).svg SFRJ
Flag of Slovenia.svg Slovenija
Narodnost Zastava Slovenije slovenska
Področja zgodovina
Ustanove Filozofska fakulteta v Ljubljani
Alma mater Univerza v Ljubljani
Znani študenti Peter Štih
Vplivi Fran Zwitter, Ljudmil Hauptmann, Milko Kos
Pomembne nagrade Kidričeva nagrada (1989)

Bogo Grafenauer, slovenski zgodovinar, * 16. marec 1916, Ljubljana, † 12. maj 1995, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Bogo Grafenauer je bil šesti otrok literarnega zgodovinarja Ivana Grafenauerja. Po maturi na ljubljanski klasični gimanziji se je leta 1935 vpisal na študij zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter leta 1940 diplomiral, leta 1944 pa doktoriral. Kot pripadnik mladih krščanskih socialistov (Akademsko društvo Zarja) se je udeležil t.i. Bohinjskega tedna leta 1939, kjer je v referatu orisal slovensko narodno vprašanje in poudaril, da je za slovenski narod v danem političnem položaju cepljenje na ideološki podlagi pogubno; najvažnejša je strnitev vseh demokratičnih narodnih sil in politična vzgoja naroda (Janko Prunk v Enciklopediji Slovenije). Med drugo svetovno vojno je bil do italijanske kapitualcije interniran v Gonarsu. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je leta 1946 postal docent, 1951 izredni in in 1956 redni profesor za zgodovino Slovencev od naselitve do 19. stoletja, predaval pa je tudi uvod v zgodovino (teorijo zgodovinske vede). Leta 1982 se je upokojil in 1984 postal zaslužni profesor, predaval pa je še do 1987. Od leta 1968 je bil dopisni (izredni), od marca 1972 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), 1975 je postal dopisni član Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine (ANU BIH) ter 1978 Srbske akademije znanosti in umetnosti (SANU). Od leta 1947 do 1968 je bil urednik Zgodovinskega časopisa, 1968-74 predsednik Zgodovinskega društva za Slovenijo, 1974-78 predstojnik oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti, od 1977 je bil predsednik kluba koroških Slovencev v Ljubljani, v letih 1978-1988 je bil predsednik Slovenske matice, od 1988 do smrti pa predsednik znanstvenega sveta Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU. 1963 in 1972 je dobil nagrado Kidričevega sklada, 1987 zamejsko Tischlerjevo nagrado in 1989 Kidričevo nagrado za življenjsko delo.

Raziskoval je predvsem starejšo srednjeveško zgodovino današnjega slovenskega prostora (6.--9. stoletje), zlasti zgodovino Karantanije, Kosezov, ustoličevanja koroških vojvod, etnogeneze in družbene strukture južnoslovanskih ljudstev ter probleme bizantologije. Ukvarjal se je tudi z agrarno zgodovino, kmečkimi upori in slovenskim narodnim vprašanjem v zgodovini. Napisal je sintetično Zgodovino slovenskega naroda do dredine 19. stoletja (1954-62, 2. izdaja 1964-72) in bil med glavnimi avtorji Zgodovine narodov Jugoslavije (1953-59) ter Zgodovine Slovencev (1979). Posebej se je posvečal koroškemu vprašanju oz. narodnostnemu razvoju na Koroškem v 19. in začetku 20. stoletja ter oblikovanju severne slovenske narodnostne meje. Kot ekspert za slovensko severno mejo je sodeloval tudi na pariški mirovni konferenci, od 1975 pa je bil član jugoslovanske delegacije mešane komisije za izvršitev arhivskega sporazuma z Avstrijo iz leta 1923. Uredil in komentiral je izbrano delo prvega slovenskega znanstvenega zgodovinarja Franca Kosa (1982), skupaj z Jaroslavom Šašlom in Franom Zwittrom pa tudi prevod Linhartovega Poskusa zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije (1981).

Zgodovinarka je tudi njegova hči, Darja Mihelič.

Dela (knjige)[uredi | uredi kodo]

  • Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev, 1952
  • Zgodovina slovenskega naroda (5 zvezkov: 1954, 1955, 1956, 1960, 1962)
  • Struktura in tehnika zgodovinske vede (1960, 2. izdaja 1972)
  • Kmečki upori na Slovenskem, 1962
  • Zgodovina slovenskega naroda (2. predelana in dopolnjena izdaja; zvezki I., II. in V., 1964, 1965, 1974)
  • Boj za staro pravdo v 15. in 16. stoletju na Slovenskem, 1974
  • Zgodovina slovenskega naroda I: Od naselitve do uveljavljenja frankovskega reda (z uvodnim pregledom zgodovine slovenskega ozemlja do naselitve alpskih Slovanov) (3. izdaja, 1978)
  • Slovensko narodno vprašanje in slovenski zgodovinski položaj (uredil Janko Prunk, Ljubljana: Slovenska matica, 1987)
  • Oblikovanje severne slovenske narodnostne meje (Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1994)
  • Karantanija: izbrane razprave in članki (izbral, uredil in spremno besedo napisal Peter Štih, Ljubljana: Slovenska matica, 2000)

Kolektivna dela (soavtorstvo)[uredi | uredi kodo]

  • Zgodovina narodov Jugoslavije I - II, 1953, 1959
  • Enciklopedija Jugoslavije I - VIII, 1955--1971
  • Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: zgodovina agrarnih panog I - II, 1970, 1980
  • Zgodovina Slovencev, 1979
  • Enciklopedija Slovenije 1-(-16), 1987-(-2002)

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije, s.v.
  • Mihelič, Darja. »Bogo Grafenauer - utrinki iz življenja in dela«. V Grafenauerjev zbornik, ur. Vincenc Rajšp in dr. Ljubljana, 1996. S. 13-34.
  • Štih, Peter. »In memoriam : Akademik prof. dr. Bogo Grafenauer«. Zgodovinski časopis 49 (1995), s. 517-524.