Bogo Grafenauer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bogo Grafenauer
Portret
Rojstvo 16. marec 1916({{padleft:1916|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1]
Ljubljana
Smrt 12. maj 1995({{padleft:1995|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[1] (79 let)
Ljubljana
Bivališče Flag of the Habsburg Monarchy.svg Avstro-Ogrska
Naval Ensign of the Kingdom of Yugoslavia.svg KSHS
Flag of the Kingdom of Yugoslavia.svg KJ
Flag of SFR Yugoslavia.svg FLRJ
Flag of SFR Yugoslavia.svg SFRJ
Flag of Slovenia.svg Slovenija
Narodnost Zastava Slovenije slovenska
Področja zgodovina
Ustanove Filozofska fakulteta v Ljubljani
Alma mater Univerza v Ljubljani
Znani študenti Peter Štih
Vplivi Fran Zwitter, Ljudmil Hauptmann, Milko Kos
Pomembne nagrade Kidričeva nagrada (1989)

Bogo Grafenauer, slovenski zgodovinar, * 16. marec 1916, Ljubljana, † 12. maj 1995, Ljubljana.

Bogo Grafenauer je bil šesti otrok literarnega zgodovinarja Ivana Grafenauerja. Po maturi na ljubljanski klasični gimanziji se je leta 1935 vpisal na študij zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter leta 1940 diplomiral, leta 1944 pa doktoriral. Med drugo svetovno vojno je bil do italijanske kapitualcije interniran v Gonarsu. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je leta 1946 postal docent, leta 1951 izredni in 1956 redni profesor za zgodovino Slovencev. Leta 1982 se je upokojil in 1984 postal zaslužni profesor, predaval pa je še do 1987. Od leta 1968 je bil dopisni, od marca 1972 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), 1975 je postal dopisni član Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine (ANU BIH) ter 1978 Srbske akademije znanosti in umetnosti (SANU). Od leta 1947 do 1968 je bil urednik Zgodovinskega časopisa, 1968-74 predsednik Zgodovinskega društva za Slovenijo, 1974-78 predstojnik oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti, od 1977 predsednik kluba koroških Slovencev v Ljubljani, v letih 1978-1987/88 je bil predsednik Slovenske matice, od 1988 do smrti pa predsednik znanstvenega sveta Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU. 1963 in 1972 je dobil nagrado Kidričevega sklada, 1987 zamejsko Tischlerjevo nagrado, 1989 pa Kidričevo nagrado za življenjsko delo.

Raziskoval je predvsem srednjeveško zgodovino današnjega slovenskega prostora, zlasti zgodovino Karantanije. Napisal je sintetično Zgodovino slovenskega naroda (1954-62) in bil med glavnimi avtorji Zgodovine narodov Jugoslavije (1953-59) ter Zgodovine Slovencev (1979). Poleg tega se je ukvarjal s koroškim vprašanjem. Kot ekspert za slovensko severno mejo je sodeloval tudi na pariški mirovni konferenci.

Zgodovinarka je tudi njegova hči, Darja Mihelič.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije, s.v.
  • Mihelič, Darja. »Bogo Grafenauer - utrinki iz življenja in dela«. V Grafenauerjev zbornik, ur. Vincenc Rajšp in dr. Ljubljana, 1996. S. 13-34.
  • Štih, Peter. »In memoriam : Akademik prof. dr. Bogo Grafenauer«. Zgodovinski časopis 49 (1995), s. 517-524.