Fran Ilešič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Fran Ilešič
Portret
Rojstvo 30. julij 1871({{padleft:1871|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1]
Brezje, Sveti Jurij ob Ščavnici
Smrt 1. julij 1941({{padleft:1941|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1] (69 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Flag of the Kingdom of Yugoslavia (state).svg Kraljevina Jugoslavija
Poklic literarni zgodovinar, jezikoslovec

Fran Ilešič, tudi ~ Ilešić, slovenski literarni zgodovinar, univerzitetni profesor, * 30. julij 1871, Brezje pri Svetem Juriju ob Ščavnici, † 1. julij 1942, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Po končani osnovni šoli je obiskoval gimnazijo v Mariboru in nato študiral na Univerzi v Gradcu. Od leta 1896 do 1898 je služboval kot suplent na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Leta 1897 je doktoriral z disertacijo Dramatika in slovensko slovstvo. Od leta 1898 do 1910 je bil glavni učitelj in profesor na ženskem učiteljišču v Ljubljani, od 1910 do 1919 pa učitelj na II. državni gimnaziji v Ljubljani. Leta 1914 je habilitiral na Filozofski fakulteti v Zagrebu za docenta slovenskega jezika in književnosti, leta 1919 pa postal redni profesor (do 1941).

V Ljubljanskem zvonu je objavljal članke feljtonističnega značaja z narodopisnimi, jezikovnimi in drugimi vsebinami (Iz Prlekije v Rim, Vse pleše, Božji jezik, Matematični problem v slovnici). Po ustanovitvi zgodovinskega društva v Mariboru je začel v njegovem glasilu Časopis za zgodovino in narodopisje objavljati razprave in gradivo za starejšo lokalno literarno, kulturno in politično zgodovino. Pisal je o vzhodnoštajerskih narečjih in vplivih hrvaščine v starejših vzhodnoštajerskih tekstih. Veliko pozornosti je posvečal ilirskemu gibanju, katerega pristaš je bil tudi sam, Stanku Vrazu in Ljudevitu Gaju.

Napisal je članke o Trubarju in njegovi dobi, o Pohlinovi Bibliotheca Carnioliae, o Vodniku, I. A. Zupančiču, Korytku, Prešernu (Nova pisarija, Prešeren in slovanstvo, Prešeren in narodna pesem, Prešeren in mrtvaški list Smoleta), Slomšku, Kremplju, Trdini kot učitelju hrvaške književnosti, o Jurčiču, biografijo eksjezuita Ivana Miheliča... Zasledoval je tuje literarne vplive in stike v slovenščini. Ilešičevi nemški jezikoslovni spisi obravnavajo razne fonetične in oblikoslovne posebnosti njegovega domačega narečja.

V boju proti Levčevemu pravopisu je objavil: Seveda »bralec« in še marsikaj, Levčevega pravopisa nauk o razzlogovanju, Ali je Levčev Pravopis že obvezen? ... Sestavil je slovniški uvod za Slovensko-hrvaški slovar, ki ga je izdala Matica slovenska za svoje hrvaške člane, napisal Vežbenico hrvatskosrbskega jezika za srednje in njim slične šole. Narodopisne članke je objavljal v Zborniku za narodni život i običaje južnih Slovanov in v ČZN. Za časa službovanja na učiteljišču je mnogo pisal o pedagoških vprašanjih in o zgodovini slovenskega šolstva.

Bil je soustanovitelj (1906) in sedem let tajnik Društva slovenskih profesorjev v Ljubljani in urednik nekaterih publikacij Slovenske šolske matice. Kot predsednik Slovenske matice (1907–1914) se je trudil za čim tesnejšo zvezo s Hrvaško matico s tem, da izdajata obe Matici za člane skupno ali vsaka zase tudi hrvaške oz. slovenske knjige; V ta namen je zasnoval in urejal Hrvaško knjižnico, za HM je sestavil Ocrt najnovije slovenske književnosti.

Isto smer je uveljavljal kot urednik Slovana (od 8 št. 1910–1913). S književnimi poročili je sodeloval pri Popotniku, Ljubljanskem zvonu (tudi s psevdonimi) in Slovanu. Znanstveno in javno delovanje mu je v pretežni meri služilo za propagando novega ilirizma, katerega glavni zagovornik je bil oz. jugoslovanske ideje. Od leta 1911 je bil dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu (JAZU).

Izbrana bibliografija[uredi | uredi kodo]

Noviji slovenski pisci' (1919)
  • Seveda »bralec« in še marsikaj. Maribor: Tiskarna Sv. Cirila, 1899.(COBISS)
  • Prešeren in slovanstvo. Ljubljana: Schwentner, 1900.(COBISS)
  • O pouku slovenskega jezika. Ljubljana: Slovenska šolska matica, 1902.(COBISS)
  • O izviru »Babjega Klanca«. Zagreb: Dionička tiskarna, 1904.(COBISS)
  • Hrvatski utjecaji u starim istočnoštajerskim tekstovima. Zarab: Tisak Dioničke tiskare, 1905.(COBISS)
  • Iz borbe med ilirsko in madžaronsko stranko 1. 1848/49. Maribor: Tiskarna Sv. Cirila, 1905.(COBISS)
  • Iz prvih časov romantike. Maribor: Tiskarna Sv. Cirila, 1905.(COBISS)
  • Početki štajersko-slovenske književnosti v 18. stoletju. Maribor: Tiskarna Sv. Cirila, 1906.(COBISS)
  • O slovenskem srednjem školstvu i o učenju slovenskega jezika. Zagreb: Dioničke tiskare, 1907.(COBISS)
  • Stanko Vraz u školama. Zagreb: Dioničke tiskare, 1907.(COBISS)
  • Kultura in politika. Zagreb: Hrvatska zadnička tiskarna, 1908.(COBISS)
  • Ljudevit Gaj. Ljubljana: s. n., 1909.(COBISS)
  • O Vrazovi lipi. Ljubljana: samozaložba, 1910.(COBISS)
  • Stanko Vraz. Ljubljana: s. n., 1910.(COBISS)
  • Kako mislijo dandanes starši o šoli in o šolnikih. Ljubljana: s. n., 1911.(COBISS)
  • Rajska ptica. Zagreb: Tisak Dioničke Tiskarne, 1915.(COBISS)
  • Bilješke o našim preporoditeljima. Zagreb: Tisak Dioničke tiskare, 1915.(COBISS)
  • Noviji slovenski pisci. Zagreb: s. n., 1919.(COBISS)
  • Vežbenica hrvatskosrbskega jezika za srednje in njim slične šole. Ljubljana: »tiskovna Zadruga«, 1921.(COBISS)
  • Zagrebački primerak Bohorićeve slovenske (slovenačke) gramatike 1584. Beograd: s. n., 1923.(COBISS)
  • Iz istorije naših reči. Beograd: s. n., 1933.(COBISS)

Uredniško delo[uredi | uredi kodo]

  • Cvieće slovenskoga pjesničtva. Zagreb: Matica hrvatska, 1906.(COBISS)
  • Trubarjev zbornik. Ljubljana: Matica slovenska, 1908.(COBISS)
  • Noviji slovenski pisci. Zagreb: Matica hrvatska, 1919.(COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. ^ 1,0 1,1 Šlebinger J. Ilešič, Fran (1871–1941) - Slovenska biografija Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti.