Aleksander Šiftar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Aleksander Šiftar
Rojstvo 1938
Murska Sobota
Državljanstvo Flag of SFR Yugoslavia.svg SFRJ
Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic agronom

Aleksander Šiftar, slovenski agronom, * 1938, Murska Sobota.

Je doktor agnonomskih znanosti, upokojeni izredni profesor Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Aleksander Šiftar je rojen leta 1938 v Murski Soboti. Je diplomirani kmetijski inženir, agronom specialist za parkovno vrtnarstvo, doktor agnonomskih znanosti, upokojeni izredni profesor Biotehnične fakultete Univerze v ljubljani. Sodi med najpomembnejše slovenske strokovnjake za drevnine in grmovnice v Sloveniji. Njegova strokovna področja so vegetativno razmoževanje drevnine, rast in razvoj drevnine v urbanem okolju, uvajanje nove drevnine in trajnic v urbane ureditve. Več kot 30 let je bil zaposlen v vrtnarskem podjetju, kjer se je ukvarjal z drevesničarstvom in urejanjem zelenih površin. Kot dolgoletni strokovni vodja in kasnejši direktor podjetja Vrtnarstvo Murska Sobota je v vrtnarsko prakso vpeljal mnoge nove načine dela in tehnologije. Podjetje je zaradi visoke strokovnosti dela in kakovosti rastlin veljalo dolga leta za vodilnega pridelovalca okrasne drevnine v Sloveniji, pa tudi v nekdanji Jugoslaviji. Pedagoško delo je izvajal na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru ter kot gostujoči predavatelj na Agronomski fakulteti v Zagrebu.

Sodeloval je tudi v aplikativnih projektih urejanja parkov in vrtov v lokalnem okolju (Mestni park Murska Sobota, Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih) in v širšem, tudi mednarodnem okolju.[1][2][3] Deluje kot svetovalec projektantom, investitorjem, občinskim strokovnim službam.

Publicistično delo[uredi | uredi kodo]

Je avtor mnogih znanstvenih in strokovnih člankov, predavanj, razprav, ocen, komentarjev ter strokovnih monografij ter sodelavec več strokovnih publikacij iz svojega delovnega področja.

  • Aleksandar Šiftar in Nika Kravanja. 1974. Vrtno drevje in grmovnice. Ljubljana: DZS.
  • Aleksandar Šiftar. 2001. Izbor in uporaba drevnine za javne nasade. Ljubljana : Zavod za tehnično izobraževanje.
  • Aleksander Šiftar, Tanja Maljevac, Maja Simoneti, Jože Bavcon. 2011. Mestno drevje. Ljubljana: Botanični vrt Univerze v Ljubljani.

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Dr. Aleksander Šiftar je dobitnik nagrade za izume in izboljšave Sklada Borisa Kidriča za pomembne raziskovalne dosežke na področju razmnoževanja rastlin in vitro (1989)[4] in prejemnik Jesenkove nagrade Biotehnične fakultete (2003).

Viri[uredi | uredi kodo]

Aleksander Šiftar, Tanja Maljevac, Maja Simoneti, Jože Bavcon. 2011. Mestno drevje. Ljubljana: Botanični vrt Univerze v Ljubljani. O avtorjih. Str. 205.


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Vodnik po soboškem parku - http://issuu.com/murskasobota/docs/park_ms_brosura?e=3383998/3041126
  2. ^ Upravljalski načrt za mestni park - http://www.murska-sobota.si/sites/default/files/datoteke/Upravljalski%20načrt%20MESTNI%20PARK%20končna-logo.pdf
  3. ^ Šiftar, Aleksander. 2001. Drevnina Vrta spominov in tovarištva na Petanjcih. Šiftarjev zbornik – pravo-narod-kultura. Maribor: UŠF Petanjci in Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta. Str. 355-377.
  4. ^ Poročilo o delu za leto 1989. Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti. Str. 23. http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1989.pdf.