Alojz Kodre

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Alojz Kodre
Rojstvo 22. februar 1944({{padleft:1944|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:22|2|0}}) (73 let)
Beljak
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic fizik, prevajalec, univerzitetni profesor

Alojzij Franc »Alojz« Kodre [alójzij fránc álojz kodrè], slovenski fizik in prevajalec, * 22. februar 1944, Beljak, Avstrija.

Kodre je profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, kjer predava Matematično fiziko in Modelsko analizo. Predmet matematične fizike je prevzel od Kuščerja, ki je na ljubljanski univerzi prvi predaval s tega področja. Kodre se ukvarja s fiziko atomov (notranje lupine), spektroskopijo nizkih energij in raziskuje pojave pri ekscitaciji s sinhrotronsko svetlobo.

V slovenščino je med drugim prevedel več angleških in ameriških ZF del – Douglasa Adamsa: Štoparski vodnik po Galaksiji (1988), Restavracija ob koncu Vesolja (1988), O življenju, vesolju in sploh vsem (1989), Zbogom in hvala za vse ribe (2000), Pretežno neškodljiva (1993), Losos dvoma : še zadnja štoparija po galaksiji (2002); Rayja Bradburyja: Marsovske kronike (1980); Roberta Ansona Heinleina: Vrata v poletje (1976); Freda Hoylea: Peti planet (1972) in druge.

Znan je tudi po pesmi Marka Breclja, Alojz valček. V njej Brecelj opeva mojstra za »mafijo« (matematično fiziko).

Izbrana dela[uredi | uredi kodo]

  • skupaj z Ivanom Kuščerjem, Matematika v fiziki in tehniki, Matematika – fizika : zbirka univerzitetnih učbenikov in monografij 36, Ljubljana, DMFA – založništvo, 1994, 2006, ISBN 961-212-033-1 (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]