Ivan Komelj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ivan Komelj
Rojstvo 7. januar 1923({{padleft:1923|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})
Smrt 2. avgust 1985({{padleft:1985|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) (62 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklic umetnostni zgodovinar

Dr. Ivan Komelj (včasih imenovan Drago), slovenski konservator, umetnostni zgodovinar, kastelolog in profesor, * 7. januar 1923, Novo mesto, † 2. avgust 1985, Ljubljana.

Ivan Komelj je osnovno šolo in gimnazijo obiskoval v Novem mestu. Po maturi se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je študiral umetnostno zgodovino. Leta 1949 je diplomiral, leta 1965 je na isti fakulteti doktoriral z doktorsko disertacijo o gotski cerkveni arhitekturi v Sloveniji.

Od leta 1950 do smrti je delal na republiškem Zavodu za spomeniško varstvo v Ljubljani kot konservator, vodja dokumentacijskega centra in svetovalec direktorja. Njegovo najpomembnejše delovanje je bilo na področju raziskav srednjeveške grajske arhitekture na Dolenjskem, s čimer velja za enega od utemeljiteljev slovenske kastelologije. Organiziral in vodil je številne pomembne konservatorske akcije v Sloveniji, med katerimi je posebej pomembna obnova cistercijanskega samostana in cerkve v Kostanjevici na Krki.

Poleg tega je dr. Komelj topografsko raziskoval tudi umetnostno dediščino na Dolenjskem, pri čemer se je s posebno natančnostjo lotil raziskovanja in popisovanja gradov ob reki Krki. Zadnja leta svojega življenja se je ukvarjal tudi s teoretskimi vprašanji in z zgodovino konservatorstva na Slovenskem.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Srednjeveška grajska arhitektura na Dolenjskem, 1951
  • Dvajset let odkrivanja srednjeveških stenskih slik, 1965
  • Utrdbena arhitektura 16. stoletja v Sloveniji, 1965
  • Gotska arhitektura, 1969
  • Umetnostna preteklost Novega mesta, 1969
  • Slikar Anton Postl, 1970
  • Gotska arhitektura na Slovenskem, 1973
  • Slovenski kraji in naselja v preteklosti, 1978
  • Grad kot spomeniškovarstveni problem v času med obema vojnama, 1983

Glej tudi[uredi | uredi kodo]