Anton Žabkar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Anton Žabkar
Portret
Rojstvo 23. november 1935({{padleft:1935|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:23|2|0}}) (83 let)
Beograd
Pripadnost Socialistična federativna republika Jugoslavija
Slovenija
Rod/služba Jugoslovanska vojna mornarica
Slovenska vojska
Aktivna leta 1957 - 1995
Čin Kapitan bojne ladje
Kapitan
Oboroženi
konflikti
Druga svetovna vojna
Drugo delo obramboslovec

Anton Žabkar, slovenski kapitan, obramboslovec in pedagog, * 23. november 1935, Beograd, Jugoslavija.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Izhaja iz častniške družine; oče Hinko je bil polkovnik vojske Kraljevine Jugoslavije, po osvoboditvi Beograda pa predavatelj na Šoli za intendantske oficirje JA. Osnovno šolo je obiskoval v Beogradu, kjer je družina živela do leta 1946. Gimnazijo z veliko maturo je končal 1954 leta v Kranju. Od leta 1957 do 1991 je bil pomorski častnik Jugoslovanske vojne mornarice in dosegel čin kapitana bojne ladje. Bil je v JLA prvi in edini Slovenec, ki je postal doktor vojaških ved. Po napadu JLA na Slovenijo je sredi leta 1991 na lastno zahtevo izstopil iz JVM oz. JLA in se vrnil v Slovenijo. Delo je nadaljeval kot civilna oseba v Centru za strateške študije SV (CSŠ) in kot redni profesor obramboslovja na FDV. Bil je tudi svetovalec vlade RS in član Strateškega sveta Predsednika RS. Kot načelnik CSŠ je bil 1993 leta kot prvi Slovenec povišan v čin kapitana SV. Leta 1995 je bil redno upokojen. Živi v Ljubljani. Je poročen in oče dveh otrok.

Vojaška kariera[uredi | uredi kodo]

Pomorsko vojaško akademijo je končal v letih 1954–1957, stažiranje pa je opravil v mornariški pehoti. Kot nižji pomorski častnik je služboval na patruljnih ladjah in torpednih čolnih. Po opravljeni minersko-protiminski specializaciji je služboval kot poveljnik na minolovcih in dvonamenskih minopolagalsko-desantnih ladjah. Od 1965. leta do 1967. leta je kot poročnik bojne ladje z odličnim uspehom končal Višjo vojaško-pomorsko akademijo, nakar je kot prvi v rangu postal predavatelj pomorske taktike in operatike na isti akademiji. Leta 1968 je bil predčasno povišan v kapitana korvete. Specializiral se je za uporabo matematičnih metod v reševanju operativno-taktičnih problemov vojne mornarice. Leta 1978 je kot kapetan fregate magistriral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (Ljubljana), s temo Evolucija globalne strategije ZDA, SZ in LR Kitajske (1945–1978). Leta 1983 je kot kapitan bojne ladje v Centru visokih vojaških šol v Beogradu doktoriral na področju vojaških ved, s temo Analiza učinkovitosti flote v prvi etapi protidesantne operacije. Istega leta je bil izbran za rednega profesorja Mornariške vojaške akademije. Leta 1986 je bil premeščen v Zagreb, kjer je služboval do 1991. leta v Ladjedelniškem inštitutu kot načelnik sektorja za predhodne raziskave in bil izbran za znanstvenega svetnika, obenem pa je bil tudi predstavnik JVM v Svetu za znanstvenoraziskovalno delo JLA.

Znanstvenoraziskovalna in predavateljska kariera[uredi | uredi kodo]

O obsegu znanstvenoraziskovalnega dela priča izredno veliko število objavljenih člankov, razprav in monografij. Je aktiven član uredniških odborov Slovenskega vojaškega slovarja, (Ljubljana, 2002) in novega Večjezičnega vojaškega slovarja, podpredsednik Evroatlantskega sveta Slovenije, član predsedstva Slovenskega društva za mednarodne odnose, sodelavec Enciklopedije Slovenije, Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani in Revije Obramba. V tujini je član uredniškega odbora hrvaške znanstvene revije Polemos v Zagrebu, sodelavec hrvaške Pomorske enciklopedije in Pomorskega leksikona (Leksikografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb). Bil je sodelavec jugoslovanskega Vojaškega leksikona (Vojni leksikon, Beograd, 1981) in Vojaško-tehničnega inštituta v Beogradu. Je aktivni sodelavec številnih tujih znanstvenih in vojaško-strokovnih revij (Hrvatski vojnik, Zagreb; avstrijski Österreichische Militär Zeitschrift, Dunaj, italijanske Rivista Maritima, Rim; do 1991. leta tudi Vojno delo, Mornarički glasnik, Glasnik RV i PVO in Vojno-tehnički glasnik, vsi v Beogradu). Redno komentira aktualne vojne in oborožene spopade za Radio Free Europe (Radio Svobodna Evropa).

Po letu 1992 je bil predavatelj obramboslovja na FDV v Ljubljani in poveljniško-štabnih tečajih SV. Po upokojitvi 1995. leta pa predava kot zunanji sodelavec FDV na dodiplomskem in podiplomskem študiju predmete: Uvod v oborožitvene sisteme, Sodobni oborožitveni sistemi, Uvod v vojaške vede, Teorija operacij in Metodologija vojaških ved. Občasno predava tudi na častniških štabnih tečajih Slovenske vojske in MORS.

Je mednarodno priznani analitik globalnih mednarodnih in vojaško-strateških problemov in razvoja sodobnih oboroženih sil. Obvlada več tujih jezikov, aktivno poleg hrvaščine in srbščine, angleški in ruski jezik, pasivno pa italijanski in francoski.

Odlikovanja in priznanja[uredi | uredi kodo]

V bivši JVM je bil odlikovan z medaljo za vojaške zasluge, redom za vojaške zasluge s srebrnimi meči in redom JLA s srebrno zvezdo. Prejel je častno plaketo Zveze rezervnih vojaških starešin RS in zlato plaketo Poveljniško-štabne pomorske akademije, leta 1972 pa tudi prestižno nagrado 22. december za znanstvenoraziskovalno delo v JLA. Julija 2007 je prejel srebrno plaketo Poveljniško-štabne šole SV. Junija 2008 je prejel zlato medaljo Fridolin Kavčič za znanstvenoraziskovalne dosežke.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Po evidenci COBISS z dne 24. 4. 2012 je na njegovem naslovu 578 zadetkov: je avtor 132 znanstvenih člankov, 197 strokovnih člankov in 52 sestavkov in gesel v raznih domačih in tujih enciklopedijah, pretežno s področja vojaške znanosti in analize sodobnih oboroženih spopadov. Glavne monografije so:

  • Uporaba matematičnih metod v reševanju operativno-taktičnih problemov, Center vojaško-pomorskih šol (CVPŠ), Split, 1969, zbirka rešenih problemov, v srbohrvaščini
  • Evolucija globalne strategije ZDA, SZ in LR Kitajske 1945–1978, magistrska naloga, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Ljubljana, 1978
  • Analiza učinkovitosti flote v prvi etapi protidesantne operacije, doktorska disertacija Center visokih vojaških šol, Beograd, 1983, v srbohrvaščini
  • Vojne mornarice v lokalnih vojnah 1950–1986 (Ratne mornarice u lokalnim ratovima 1950–1986), Vojni izdavački zavod (VIZ), Beograd, 1987, v srbohrvaščini
  • Vojne mornarice v vojaških intervencijah in akcijah specialne vojne 1967–1988 (Ratne mornarice u vojnim intervencijama i akcijama specijalnog rata 1967–1988), VIZ, Beograd, 1989, v srbohrvaščini
  • The Drama in former Yugoslavia – the beginning of the end or the end of the beginning? (Drama v bivši Jugoslaviji – začetek konca ali pa konec začetka), Deželna obrambna akademija, Dunaj, 1993, v angleščini
  • Analyses of the Conflict in former Yugoslavia (Analiza spopada v bivši Jugoslaviji), Deželna obrambna akademija, Dunaj, 1993, v angleščini
  • Marsova dediščina (1. del: Temelji vojaške znanosti, 2. del: Metode in smeri razvoja vojaških ved), FDV, Ljubljana, 2003
  • Pehotna oborožitev in oprema (stanje in smeri razvoja), SV in Defensor d.o.o., Ljubljana, 2007
  • Sodobni oborožitveni sitemi, 1. in 2, del,FDV Ljubljana, 2011

Viri[uredi | uredi kodo]