Marijan F. Kranjc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Marijan F. Kranjc
Rojstvo15. januar 1935({{padleft:1935|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})
Kumanovo, Vardarska banovina[d], Kraljevina Jugoslavija
Smrt4. november 2017({{padleft:2017|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:4|2|0}}) (82 let)
Ljubljana
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Poklicčastnik, publicist

Marijan F. Kranjc, slovenski generalmajor in publicist, * 15. januar 1935, Kumanovo, Kraljevina Jugoslavija (danes Makedonija), † 4. november 2017, Ljubljana, Slovenija.[1]

Življenje[uredi | uredi kodo]

Kranjc se je rodil v Kumanovu, od koder so ga z družino leta 1941 bolgarske okupatorske oblasti izgnale v Slovenijo. Osnovno šolo je končal pri Svetem Juriju ob Ščavnici, nižjo gimnazijo pa v Gornji Radgoni. Na obeh šolah je bil načelnik pionirskega odreda. Kot pionir je sodeloval na prvi delovni akciji v Sloveniji – Pesnica 1946. Višjo gimnazijo je obiskoval v Mariboru, kjer je bil sekretar mladinske organizacije, sodeloval na dveh mladinskih delovnih akcijah Doboj - Banjaluka (1951) in Konjic - Jablanica (1952). Osmi razred z veliko maturo je končal v Kočevju, kjer je prejel gimnazijsko Prešernovo nagrado za literarno delo in politično-ideološko razpravo Tretja pot v socializem. Bil je dopisnik Mladine (od 1946) in Ljudske pravice - Borbe, po letu 1990 pa objavljal prispevke v Večeru, Delu in Nedeljskem dnevniku. Bil je poročen in oče dveh hčera in stari oče dvema vnukoma.

Vojaška kariera[uredi | uredi kodo]

V Beogradu je 1954 – 1957 obiskoval Vojaško akademijo Jugoslovanske ljudske armade in jo končal s prav dobrim uspehom, pehotno smer pa z odličnim, kot drugi v rangu. Poleg raznih tečajev (vojaške policije, varnosti, angleščine) je 1966 – 1968 končal Višjo vojaško akademijo in leta 1980 Šolo ljudske obrambe, obe z odličnim uspehom. Služboval je v garnizijah Bileća, Šibenik, Split, Pulj, Ljubljana in Bitola. Prvi dve leti je bil vodni poveljnik v Šoli rezervnih častnikov v Bileći, nato pa poveljnik vojaške policije v Šibeniku in 12. Odreda JLA na Sinaju. Od 1962 do 1987 je bil nepretrgoma v Varnostni službi JLA, zadnja tri leta tudi kot načelnik Oddelka vojaške varnosti 9. armade v Ljubljani.

Od 1987 je bil na generalskem položaju, najprej kot načelnik Operativno-učnega oddelka 9. armade, zastopnik načelnika štaba 9. armade in glavni vodja Skupine za ukinitev 9. armade v Ljubljani. Izpit za čin generalmajorja je junija 1989 opravil s prav dobrim uspehom, nakar je bil premeščen v Bitolo, na položaj načelnika štaba in obenem namestnika poveljnika 41. korpusa. V čin generalmajorja je bil povišan decembra 1989 po ukazu in s podpisom takratnega predsednika Predsedstva SFRJ Janeza Drnovška. Septembra 1990 je bil upokojen na lastno zahtevo in se je vrnil k družini v Ljubljano.

Je nosilec šestih vojaških mirnodobnih odlikovanj, medalje miru UNEF (United Nations Emergency Force) in zvezne Plakete varnosti (za 25 let službovanja).

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Njegov bibliografija obsega 223 del, med njimi tudi:

  • Balkanski vojaški poligon, Borec, Ljubljana, 1998;
  • Zarote in atentati na Tita, Grafis Trade, Grosuplje, 2004;
  • Slovenska vojaška inteligenca, Grafis Trade, Grosuplje, 2005;
  • Plava garda – poveljnikovo zaupno poročilo, Pro Andy, Maribor, 2006, dve izdaji, soavtor Slobodan Kljakić;
  • Slovenački četnici, Filip Višnjić, Beograd, 2006, soavtor Slobodan Kljakić;
  • Spopad nizke intenzivnosti – generalska naloga, Pro Andy, Maribor, 2007. (COBISS)
  • Balkanski vojaški poligon, 2. izdaja - elektronski vir, Pro-Andy, Maribor, 2008
  • Franjo Malgaj, Vojni spomini 1914-1919, Pro-Andy, Maribor, 2009
  • Legendarni slovenski obveščevalci, Pro-Andy, Maribor, 2011
  • Titovi "atomski" bunkerji, Pro-Andy, Maribor, 2014
Je tudi pisec gesel za Enciklopedijo Slovenije, Osebnosti: Veliki slovenski biografski leksikon, 2008 in Sloveniko, 2011.
Pod psevdonimom Franc Hafner je leta 2016 nastopil v slovenskem filmu Houston, imamo problem.[2]

Opombe[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije, s.v.
  • Osebnosti, Veliki slovenski biografski leksikon, s.v.
  • Slovenika, s.v.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]