Boris Majer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Boris Majer
Portret
Rojstvo 15. februar 1919({{padleft:1919|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})
Col
Smrt 14. februar 2010({{padleft:2010|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:14|2|0}}) (90 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Pan-Slavic flag.svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklic politik, filozof, jezikoslovec, univerzitetni profesor
Era Filozofija 20. stoletja
Regija Slovenska filozofija
Šola/tradicija marksizem, historični materializem[1]
Glavna zanimanja
filozofija znanosti, politična filozofija, sociologija
Pomembne ideje
recepcija ne-marksističnih »meščanskih« filozofih šol

Boris Majer, slovenski filozof, politik, komunist in akademik, * 15. februar 1919, Col pri Vipavi, † 14. februar 2010, Ljubljana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je 1941 diplomiral, 1968 pa doktoriral. Med 2.svetovno vojno je sodeloval v NOB in bil v italijanskih taboriščih, po njej pa delal v založništvu (kot urednik in direktor Cankarjeve založbe) in v šolstvu (1952-59 profesor filozofije na gimnaziji in učiteljišču v Ljubljani). Med letoma 1959/60 in 1973 je kot redni, nato pa kot pogodbeni predavatelj na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani predaval dialektični materializem in sodobno filozofijo. Leta 1972 je postal redni profesor in predstojnik Marksističnega centra CK ZKS (do 1979); 1977 je ustanovil Inštitut za marksistične študije pri SAZU (zdaj Filozofski inštutut ZRC SAZU), ki ga je sprva tudi vodil. Ukvarjal se je z glavnimi tokovi evropske filozofije 20.stoletja (ki jih je z marksističnega stališča kritiziral, a jim v marsičem tudi pritrjeval, kakor je zapisal v Enciklopediji Slovenije Frane Jerman) in njihovim medsebojnim vplivom, z marskistično filozofijo, variantami neomarksizma, Marxovo teorijo odtujitve glede na različne politične sisteme. Pripravil je izbore tekstov "meščanskih" eksistencialističnih filozofov 20. stoletja (Heidegger, Sartre), jih deloma tudi prevedel in komentiral, že prej pa mdr. sodeloval pri prevajanju "marsistov" (Plehanov, Lenin, Stalin).

Bil je tudi politično aktiven: 1964-69 in od 1976 je bil član CK ZKJ; član predsedstva CK ZKS za področje znanosti in kulture (vodilni ideolog ZKS po Borisu Ziherlu) ter nazadnje član predsedstva Socialistične republike Slovenije (1986-88). Kritično se je odzval na filozofsko-politične teze, objavljene v 57. številki Nove revije in v odgovor napisal "Razmišjanje o drugačnem socilalizmu".

20. marca 1975 je postal izredni in 24. aprila 1981 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).

Dela[uredi | uredi kodo]

  • Predmet in družbena funkcija filozofije: Del 2 (soavtor, 1966)
  • Med znanostjo in metafiziko : razvoj koncepcij predmeta in funkcije filozofije v postheglovski meščanski filozofiji - s posebnim ozirom na eksistencializem in logični pozitivizem (disertacija, 1967)
  • Med znanostjo in metafiziko (1968) (COBISS) ,
  • Heidegger – mislec biti, uvodna študija (1967)
  • Strukturalizem (1971 in 1978-2. dopolnjena izdaja)
  • Marksovo pojmovanje materializma (1977) Smisel in značaj Marxovega pojmovanja materializma = Sinn und Charakter der Marxschen Materialismusauffassung (1977)
  • Osnove dialektičnega materializma (izbrana poglavja) (soavtor Boris Ziherl: Nastanek in razvoj dialektičnega materializma), 1976, 1978
  • Umetnost in politika (1983)
  • Temelji marksizma I, 1982 (srednješolski učbenik) [1986-3. dopolnjeni nat., 1988-5.natis]
  • Filozofske teme (univerzitetni učbenik, soavtor), 1988
  • Razmišljanje o drugačnem socializmu (1988),
  • Marxism, Transcendence, and Spirituality (1993)

Nagrade in odlikovanja[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]


Platon Ta biografski članek o filozofu je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.
Periklej Ta biografski članek o politiku je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.