Tone Cevc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Tone Cevc
Portret
Rojstvo 31. maj 1932({{padleft:1932|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})
Kamnik
Smrt 10. februar 2007({{padleft:2007|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:10|2|0}}) (74 let)
Domžale
Narodnost slovenska
Področja etnologija, paleontologija materialne kulture
Ustanove Inštitut za slovensko narodopisje ZRS SAZU
Alma mater Univerza v Ljubljani

Tone Cevc, slovenski etnolog, * 31. maj 1932, Kamnik, † 10. februar 2007, Domžale.

Diplomiral je 1952 na ljubljanski Filozofski fakulteti in prav tam 1969 tudi doktoriral. Kot znanstveni svetnik Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU je raziskoval kulturo in način življenja v slovenskem alpskem svetu, zlasti planšarstvo, stavbarstvo in pripovedništvo. Cevc je eden izmed začetnikov slovenske paleontologije na območju materialne kulture.[1] Prva dela o kulturi visokogorskega sveta s planšarstvom in njegovim materialnim in duhovnim izročilom so Cevca uveljavila doma in v svetu. V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja je bil aktivni udeleženec znamenitih sestankov narodopiscev vzhodnoalpskih dežel Alpes Orientales, s katerimi se je slovenska etnologija prvič odprla v svet. Vmes je 1969 doktoriral temo Pastirske koče v Julijskih in Kamniških Alpah in predslovanski substrat v njihovi arhitekturni dediščini. Najbolj znana Cevčeva tema je bila Velika planina. Popularna monografija o življenju, delu in izročilu pastirjev je izšla leta 1972 in doživela do 1993 tri ponatise. Z njo je zastavil povezovanje materialne in duhovne kulture, ki je postalo značilnost vsega njegovega nadaljnjega dela. S kulturnozgodovinske perspektive je spodbujal povezovanje med etnologijo in arheologijo. 1994 je prejel Murkovo priznanje.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Velika planina : življenje, delo in izročilo pastirjev (COBISS)
  • Arhitekturno izročilo pastirjev pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem (COBISS)
  • Velika planina v sliki (COBISS)
  • Stog (shramba za žito) - zgodnja razvojna oblika kozolca toplarja? (COBISS)
  • Odprta vprašanja stavbnega razvoja bohinjske kmečke hiše (COBISS)
  • Muzeji na prostem (COBISS)
  • Pripovedno izročilo o gamsih z zlatimi parklji iz Kamniških Alp (COBISS)
  • Bohinj in njegove planine, 1992
  • Slovenski kozolec, 1993
  • Davne sledi človeka v Kamniških alpah, 1997
  • Lončene posode pastirjev, 2000
  • Človek v Alpah (urednik in soavtor, 2006)

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]