Marija Stanonik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Marija Stanonik
Portret
Rojstvo23. maj 1947({{padleft:1947|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:23|2|0}}) (72 let)
Dobračeva[d]
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicetnologinja, urednica, slavistka

Marija Stanonik, slovenska literarna zgodovinarka, etnologinja in redna profesorica za slovensko književnost, * 23. maj 1947, Dobračeva pri Žireh.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Osnovno šolo je končala v Žireh, srednjo ekonomsko šolo pa v Kranju. Diplomirala je iz slavistike (A) in etnologije (B) na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (1974). Na isti fakulteti je magistrirala iz etnologije z delom Promet v Žireh (1987). V disertaciji (1991) se posveti kontekstualnosti in žanrskemu sistemu narodnoosvobodilnega pesništva. Na Filozofski fakulteti Vseučilišča v Zagrebu je prejela naziv doktor družbenih, humanističnih in teoloških znanosti s področja filologije (1993); pri nostrifikaciji na Filozofski fakulteti v Ljubljani je bil naziv preveden v doktorica literarnih znanosti (1994). Leta 2011 je doktorirala še na ljubljanski Teološki fakulteti.

Od leta 1974 je zaposlena na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani, 1994 je bila izvoljena v znanstveno svetnico, leta 1995 pa je začela kot izredna profesorica predavati slovstveno folkloristiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani (1998–2009 tudi na Filozofski fakulteti v Mariboru). Leta 2009 je bila izvoljena v redno profesorico. Občasno sodeluje tudi s Fakulteto za družbene vede (podiplomski študij) in z oddelkom za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete (raziskovalne naloge o čipkah).

Bila je tudi urednica zbornika Traditiones pri ISN ZRC SAZU (1994–97), od 2002 pa ureja revijo Slovstvena folkloristika – strokovno glasilo za raziskovanje in zbiranje slovenske slovstvene folklore ([1], (COBISS)). Zasnovala je zbirko Glasovi ([2]), ki pri ČZD Kmečki glas izhaja od leta 1988; v njej je izšlo že več kot deset tisoč folklornih pripovedi. Trenutno je nosilka projekta o slovenskih pregovorih. Raziskuje tudi povezanost zgodovine in teorije slovenske slovstvene folklore in njena stičišča z literaturo. V teku je tudi postopna monografska obdelava Žirov z etnološkega in (kulturno)zgodovinskega vidika. Prejela je več priznanj, mdr. leta 2000 Murkovo in Štrekljevo nagrado za leto 2012. Leta 2005 je bila imenovana za častno občanko občine Žiri, 2015 pa za zaslužno znanstvenico ZRC SAZU in izredno članico SAZU (v razredu za filološke in literane vede).

Marija Stanonik teoretično obravnava in zbira ter izdaja slovstveno folkloro, pa tudi slovensko pesnjenje v času druge svetovne vojne. Zanimajo jo mitološki in antropološki vidiki folklorizma, predvsem ljudsko slovstvo, tradicija, etnologija.

Izbrana bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • 1987: Promet na Žirovskem, etnološki vidik: od popotne palice do avtomobila. Žiri: Krajevna konferenca SZDL (COBISS)
  • 1990: Slovstvena folklora v domačem okolju. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo (COBISS)
  • 1993: Poezija konteksta I: Pozdravljeno, trpljenje ...
  • 1993: Poezija konteksta II: Na tleh leže Slovenstva stebri stari. Ljubljana: Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije (Borec) (COBISS)
  • 1995: Čebela, žlahtna spremljevalka slovenske kulture: čebela v slovenski kulturni zgodovini, literaturi in slovstveni folklori. Žiri: Čebelarska družina (COBISS)
  • 1995: Iz kaosa kozmos: Kontekstualnost in žanrski sistem slovenskega odporniškega pesništva 1941–1945. Ljubljana: Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije (Borec: Ecce homo) (COBISS)
  • 1997: Štiri matere - ena ljubezen: Zgodba neke družine. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo (COBISS)
  • 1999: Od setve do žetve: Interpretacija in konkordanca svetopisemskih motivov v slovenski slovstveni folklori. Ljubljana: Družina (COBISS)
  • 1999: Slovenska slovstvena folklora (ur.). Ljubljana: DZS (Zbirka Klasje) (COBISS)
  • 1999: Poezija konteksta III. Pesnjenje slovenskih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko v drugi svetovni vojni od 1941 do 1945. Slovensko pesništvo pod tujimi zastavami
  • 2000: Slovensko pesništvo pod tujimi zastavami: Pesnjenje slovenskih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko v drugi svetovni vojni od 1941 do 1945 (Poezija konteksta III). Celje : Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1921–1945 (COBISS)
  • 2000: Most: antologija pesmi iz druge svetovne vojne, ne glede na to, na kateri strani so se znašli njihovi avtorji (Ur.). Novo Mesto : Dolenjska založba (COBISS)
  • 2001: Teoretični oris slovstvene folklore. Ljubljana : Založba ZRC (COBISS)
  • 2004: Slovstvena folkloristika: med jezikoslovjem in literarno vedo. Ljubljana : Založba ZRC (COBISS)
  • 2006: Procesualnost slovstvene folklore: slovenska nesnovna kulturna dediščina. Ljubljana : Založba ZRC (COBISS)
  • 2007: Odpuščam in prosim odpuščanja. Ljubljana: Družina (Zbirka Veliki Slovenci) (COBISS)
  • 2007: Slovenska narečna književnost. Maribor: Slavistično društvo (Zbirka Zora) (COBISS)
  • 2007: Žiri na meji. Ljubljana : Pegaz International
  • 2008: Interdisciplinarnost slovstvene folklore. Ljubljana : Založba ZRC
  • 2009. Zgodovina slovenske slovstvene folklore: od srednjega veka do sodobnosti. Ljubljana: Slovenska matica. (COBISS)
  • 2011: Literarjenje, kronopisje in rokopisje v teoriji in praksi. Ljubljana : Založba ZRC
  • 2012: Folkloristični portreti iz treh stoletij : od baroka do moderne. Založba ZRC
  • 2013: Folkloristični portreti iz 20. stoletja : do konstituiranja slovenske slovstvene folkloristike. Založba ZRC
  • 2014: Poezija konteksta IV. Slovenska pesem v tujem škornju od dóma do puščavskega peska : Slovensko odporniško pesnjenje pod italijanskim fašizmom (1920-1943) in v Severni Afriki (1943-1945). Mladika : Trst
  • 2016: Poezija konteksta V. Tih spomin vsem žrtvam boja: diferenciacija in interference v slovenskem pesnjenju med drugo svetovno vojno 1941-1945 Ljubljana : Založba ZRC
  • 2017: Etnolingvistika po slovensko. Ljubljana : Založba ZRC
  • 2018: Čebela na cvetu in v svetu. Ljubljana : Slovenska matica

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]