Filozofska fakulteta v Mariboru

Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru

Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru (kratica FF) je družboslovna, hunamistična in jezikoslovna fakulteta, ki je članica Univerze v Mariboru. Ustanovljena je bila leta 2006 z razdelitvijo nekdanje Pedagoške fakultete.

Vodstvo fakultete

Trenutno vodstvo Filozofske fakultete sestavljajo:

• Darko Friš, dekan,
• Gorazd Bajc, prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost in doktorski študij,
• Alja Lipavic Oštir, prodekanja za dodiplomski in magistrski študij,
• Irena Stramljič Breznik, prodekanja za kadre in kakovost,
• Karin Bakračevič, prodekanja za gospodarske zadeve in razvoj,
• Joca Zurc, prodekanja za mednarodno sodelovanje in promocijo,
• Žiga Majcen, prodekan za študentska vprašanja,
• Peter Zrinski, tajnik fakultete p. p.

Oddelki

Fakulteta ima naslednje oddelke:

• Oddelek za anglistiko in amerikanistiko (predstojnik Tomaž Onič)
• Oddelek za filozofijo (predstojnik Janez Bregant)
• Oddelek za geografijo (predstojnik Uroš Horvat)
• Oddelek za germanistiko (predstojnica Saša Jazbec)
• Oddelek za madžarski jezik in književnost (predstojnica Jutka Rudaš)
• Oddelek za pedagogiko (predstojnik Marjan Krašna)
• Oddelek za prevodoslovje (predstojnica Sara Orthaber)
• Oddelek za psihologijo (predstojnik Bojan Musil)
• Oddelek za slovanske jezike in književnosti (predstojnica Blanka Bošnjak)
• Oddelek za sociologijo (predstojnica Suzana Košir)
• Oddelek za umetnostno zgodovino (predstojnica Polonca Vidmar)
• Oddelek za zgodovino (predstojnik Andrej Rahten)

Programi

Na fakulteti se izvajajo univerzitetni nepedagoški in pedagoški študijski programi 1., 2. in 3. stopnje. Študentje lahko izbirajo med enopredmetnimi in dvopredmetnimi programi ter smermi z možnostjo vezave.

Študijski programi in smeri na 1. stopnji:

• Angleški jezik in književnost (dvopredmetni program)
• Filozofija (dvopredmetni program)
• Geografija (dvopredmetni program)
• Germanistika
  • Germanistika (enopredmetna smer)
  • Germanistika (dvopredmetna smer)
• Madžarski jezik s književnostjo
  • Madžarski jezik s književnostjo (dvopredmetna smer)
  • Hungaristika (dvopredmetna smer)
• Pedagogika (dvopredmetni program)
• Prevajalske študije
  • Angleščina (dvopredmetna smer)
  • Nemščina (dvopredmetna smer)
• Psihologija (enopredmetni program)
• Slovenski jezik in književnost
  • Slovenski jezik in književnost (enopredmetna smer)
  • Slovenski jezik in književnost (dvopredmetna smer)
• Sociologija
  • Sociologija in interdisciplinarno družboslovje (enopredmetna smer)
  • Sociologija (dvopredmetna smer)
• Umetnostna zgodovina (dvopredmetna smer)
• Zgodovina
  • Zgodovina (enopredmetna smer)
  • Zgodovina (dvopredmetna smer)

Zgodovina fakultete

Začetke visokošolskih ustanov je pogosto težko natančno opredeliti, saj njihove korenine praviloma segajo daleč pred formalni začetek delovanja. Enako velja za razvoj mariborske Filozofske fakultete, katere zgodba se začne precej prej kot njena uradna ustanovitev.

Za predhodnico današnje fakultete lahko upravičeno štejemo Visoko bogoslovno šolo v Mariboru. Ustanovil jo je Anton Martin Slomšek leta 1859, ko je škofijski sedež prenesel iz Št. Andraža v Maribor. Prav tam so se začeli sistematično ukvarjati s filozofijo ter s cerkveno in umetnostno zgodovino, hkrati pa negovali slovensko književnost, zlasti v okviru bogoslovnega glasila Lipica.

Med najpomembnejšimi študenti in poznejšimi profesorji te ustanove je izstopal Franc Kovačič (1867–1939), teolog, zgodovinar in filozof. Kot predavatelj filozofije je postal ena ključnih osebnosti razvoja znanstvenega Maribora in upravičeno velja za njegovega utemeljitelja. Bil je pobudnik ustanovitve Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko, ki je kmalu začelo izdajati humanistično znanstveno revijo. Iz njegovih zamisli ter potreb društva so se kasneje oblikovali študijska knjižnica, arhiv in muzej, kar ga postavlja med najvidnejše spodbujevalce humanističnega delovanja v mestu ob Dravi.

Institucionalizacija humanističnega študija je vendarle prišla šele v 20. stoletju. Njegov začetek je povezan z ustanovitvijo Pedagoške akademije leta 1961, v okviru katere so se razvili nekateri programi, ki danes sodijo pod Filozofsko fakulteto. Leto 1975 je prineslo vključitev Pedagoške akademije med ustanovne članice Univerze v Mariboru. V sedemdesetih letih je dobila svojo stavbo, kjer še danes domuje Filozofska fakulteta. Leta 1986 je akademija prerasla v Pedagoško fakulteto, ki je ob dodiplomskih programe uvedla tudi podiplomske. Prva doktorska disertacija – na Oddelku za zgodovino – je bila obranjena leta 1994, postopoma pa so se dvopredmetnim programom pridružili tudi enopredmetni.

Pedagoška fakulteta je združevala široko paleto disciplin – humanistiko, družboslovje, naravoslovje – ter usposabljala prihodnje učiteljice in učitelje. V mestu pa je vse bolj dozorevala želja po samostojni humanistični ustanovi. Uresničila se je v študijskem letu 2006/2007, ko se je dotedanji veliki zavod razdelil na tri samostojne fakultete: Pedagoško fakulteto, Fakulteto za naravoslovje in matematiko ter Filozofsko fakulteto.

Filozofska fakulteta je sprva združevala deset oddelkov: za anglistiko in amerikanistiko, filozofijo, geografijo, germanistiko, madžarski jezik in književnost, pedagogiko, prevodoslovje, slovanske jezike in književnosti, sociologijo ter zgodovino. Pozneje sta se ji pridružila še Oddelek za psihologijo in Oddelek za umetnostno zgodovino. V študijskem letu 2008/2009 je fakulteta prvič sprejela generacijo študentov bolonjskih prvostopenjskih programov, kmalu zatem pa tudi študente drugostopenjskih smeri. Danes večina oddelkov nudi tudi doktorski študij.

Glej tudi

• Miklošičeva knjižnica, Maribor

Zunanje povezave

• Uradna spletna stran
• Facebook FF UM
• Instagram FF UM