Matija Murko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Matija Murko
Portret
Rojstvo10. februar 1861({{padleft:1861|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[1]
Drstelja
Smrt11. februar 1952({{padleft:1952|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[2] (91 let)
Praga
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Poklicjezikoslovec, slavist, literarni zgodovinar, etnolog, univerzitetni profesor, urednik
Poznan politerarni zgodovinar, etnolog, urednik
ZakonciVera Murko

Matija Murko [matíja múrko], slovenski literarni zgodovinar, etnolog, slavist in urednik, * 10. februar 1861, Drstelja, † 11. februar 1952, Praga, Češkoslovaška (sedaj Češka).

Življenje[uredi | uredi kodo]

Osnovno šolo je obiskoval na Destrniku in na Ptuju, kjer je obiskoval tudi nižje razrede klasične gimnazije, višje pa v Mariboru. Kasneje je odšel na Dunaj, kjer je študiral germanistiko in slavistiko. Po doktoratu germanistike se je študijsko izpopolnjeval v Moskvi, ob vrnitvi na Dunaj pa je bil habilitiran v privatnega docenta za slovansko filologijo na Filozofski fakulteti dunajske univerze. Tu se je pričela njegova dolgoletna pot univerzitetnega profesorja. Najprej je postal redni profesor za slovansko filologijo na Univerzi v Gradcu, kjer je ostal petnajst let. Nato je nekaj let prebil na Filozofski fakulteti v Leipzigu. Upokojitev je dočakal v Pragi, kjer so ga na Filozofski fakulteti Karlove univerze izvolili v rednega profesorja za jugoslovanske jezike in književnosti. Murko je bil tudi eden izmed ustanoviteljev Slovanskega inštituta, ki se je ustanavljal v tem času, med letoma 1932 in 1941 pa mu je celo predsedoval. Bil je član številnih (predvsem slovanskih) akademij, tudi dopisni član SAZU (od 1940), 1951 je postal tudi častni doktor ljubljanske univerze.

Znanstveno delo[uredi | uredi kodo]

Publicistično in znanstveno je pričel delovati in objavljati še kot študent, pisal pa je vse do konca svojega življenja. Leto dni pred njegovo smrtjo, leta 1951, je pri Slovenski matici v Ljubljani izšlo njegovo zadnje delo Spomini, ki je bilo prevedeno v slovenščino. Neprecenljiv je njegov prispevek raziskav in spisov s področja literarne zgodovine, etnologije ter njegove jezikoslovne in književne razprave. Zgodovinskega pomena je tudi njegovo proučevanje jugoslovanske ljudske epike. Za slovensko književno zgodovino je pomemben tisti del njegovega opusa, ki se ukvarja s starejšimi obdobji (temeljno je delo o reformaciji) in s problematiko ljudske ustvarjalnosti.

Bil je urednik revije Slavia in zbirke Slavica

Izbrana bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Miklošič in Hrvati: Poslanica hrvatskemu akademičkemu društvu »Zvonimir« v Beču (1883) (COBISS)
  • Enklitike v slovenščini. Napisal (1891–1892) (COBISS)
  • Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi leta 1895 (1896) (COBISS)
  • Deutsche Einflüsse auf die Anfänge der slawischen Romantik. I. Deutsche Einflüsse auf die Anfänge der böhmischen Romantik. Mit einem Anhang: Kollár in Jena und beim Wartburgfest 1897 (1897) (COBISS)
  • Dr. Vatroslav Oblak. S podobo. (1899) (COBISS)
  • Vatroslav Oblak. Ein Beitrag zur Geschichte der neuesten Slavistik (1902) (COBISS)
  • Die slawische Liturgie an der Adria (1905) (COBISS)
  • Milivoj Šrepel. Ponatis iz »Ljubljanskega Zvona« leto 1905 (1905) (COBISS)
  • Geschichte der alteren sudslawischen Litteraturen (1908) (COBISS)
  • Vrazove za tisk pripravljene slovenske pesmi (1910) (COBISS)
  • Nauka o jeziku i književnosti Hrvata i Srba (1911) (COBISS)
  • Rodoljubna knjiga brez rodoljubja. Martin Žunkovič, Die Slaven, ein Urvolk Europas. (1911) (COBISS)
  • Zur Kritik der Geschichte der älteren südslawischen Litteraturen. An die Leser des »Archivs für slawische Philologie.« (1911) (COBISS)
  • Die Schröpfkopfe bei den Slaven. Sltv. bańa, banka, lat. belnea. (1913) (COBISS)
  • Bericht über phonographische Aufnahme epischer Volkslieder im mittleren Bosnien und in der Herzegovina im Sommer 1913 von Matthias Murko (1915) (COBISS)
  • Staat und Gesellschaft im mittelalterlichen Serbien. Denkschriften der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften in Wien. (1915) (COBISS)
  • Das serbische Geistesleben (1916) (COBISS)
  • Die slawische Philologie in Deutschland (1917) (COBISS)
  • Dobrozdáni o návrhu Rukověti slovanske filologie (1925) (COBISS)
  • Die Bedeutung der Reformation und Gegenreformation für das geistige Leben der Südslaven (1927) (COBISS)
  • La poésie populaire épique en Yougoslavie au début XXe siècle (1929) (COBISS)
  • Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami (1929) (COBISS)
  • Das Original von Goethes »Klaggesang von der edlen Frauen des Asan Aga« [Asanaginica] in der Literatur und im Volksmunde durch 1500 Jahre (1937) (COBISS)
  • Rozpravy z oboru slovanské filologie. Uspořádal Jiřá Horá (1937) (COBISS)
  • Spomeni mojega života (1939) (COBISS)
  • Paměti. [Zapsal Stanislav Petira.] (1949) (COBISS)
  • Spomini (1951) (COBISS)
  • Tragom srpsko-hrvatske narodne epike. Putovanja u godinama 19301932 (1951) (COBISS)

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

  1. https://www.deutsche-biographie.de/sfz67442.html
  2. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.