Antropologija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Antropologija (grško ἄνθρωπος: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod Homo (hominoid)). Tega obravnava tako v preteklosti kot v sedanjosti. Antropologija se deli na različne poddiscipline, vključno s fizično antropologijo, socialnokulturno antropologijo, lingvistično antropologijo in podobno.

Predmet preučevanja in namen[uredi | uredi kodo]

Antropologija naj bi kot najbolj široko zasnovana veda o človeku postavila temelje celostnemu ali integralnemu preučevanju človeka. Človeka preučuje kot fizično in kot družbeno-politično bitje. Skuša ga dojeti v neki celoti, ki ni mogoča v drugače zasnovanih in opredeljenih družbenih vedah. Namen antropologije je odkrivanje vezi med človekom in vsem tistim, kar ga kot človeka uresničuje, pogojuje, v povezavi z vsem, kar je človek ustvaril na poti k svoji samouresničitvi.

Znanstveno se ukvarja s človekom kot členom narave, o njegovi biološki naravi ter človekom kot družbenim bitjem. Raziskuje njegov položaj med ostalimi živimi bitji, lastnosti zgradbe telesa, izvor, starodavne in sodobne fizične tipe, človekovo kulturo. Veda sama je celovita v dveh pogledih: ukvarja se s človeškim rodom skozi njegovo celotno zgodovino in z vsemi razsežnostmi človečnosti, vendar zaradi izjemno široke specializacije posameznih raziskovalnih dejavnosti vsako antropološko področje raziskovanja na svoj način prispeva k združevanju spoznanj o človeku in njegovih dejavnostih.

Nekateri antropološki pojmi[uredi | uredi kodo]

Antropološka področja in podpodročja[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Južnič, Stane (1977). Socialna in politična antropologija. Ljubljana: Partizanska knjiga. COBISS 10667777.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]