Janez Dolenc

Janez Dolenc
Janez Dolenc
	Janez Dolenc
Rojstvo	5. september 1926; Četena Ravan
Smrt	4. april 2012 (85 let); Tolmin
Državljanstvo	Slovenija; SFRJ; Kraljevina Jugoslavija
Poklic	literarni zgodovinar, gornik, slavist, folklorist, univerzitetni učitelj

Ta stran opisuje literarnega zgodovinarja in slavista Janeza Dolenca. Za gradbenega inženirja z istim imenom glej Janez Dolenc (gradbenik)‎.

Janez Dolenc, slovenski literarni zgodovinar, učitelj slovenščine in planinec, * 5. september 1926, Četena Ravan v Poljanski dolini, † 4. april 2012,^[1] Tolmin.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Leta 1937 se je vpisal na kranjsko gimnazijo, vendar je nemška okupacija Slovenije za več let prekinila njegovo šolanje, saj je bil interniran v Dachau. Tako je maturiral šele leta 1950 na ljubljanski realki. Izobraževalno pot je nadaljeval na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je leta 1952 prejel študentsko Prešernovo nagrado za nalogo z naslovom Pripovedi poljanskega narečja. Diplomiral je leta 1957, naslednje leto pa se je zaposlil kot profesor slovenščine na učiteljišču v Tolminu. Tu je deloval 30 let, poleg tega je v letih od 1979 do 1989 kot višji predavatelj predaval metodiko slovenskega jezika in mladinsko književnost v enoti ljubljanske Pedagoške akademije v Novi Gorici.

Že od srednješolskih let se je ukvarjal z raziskovanjem vsega rovtarskega področja od Bovca do Škofje Loke – tako ljudskega izročila kot kulturnih delavcev in njihovega dela. Zelo rad je tudi zahajal (z dijaki in študenti) po okoliških hribih. Objavljal je v Loških razgledih, Goriškem vestniku, Jeziku in slovstvu, Traditionesu, publikacijah ZRC SAZU, uredil je Tolminski zbornik leta 1975 in Potresni zbornik leta 1980. Napisal je dve monografiji: o Simonu Gregorčiču leta 1989, o Francetu Bevku leta 1990, poleg tega je v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev uredil zbrano delo Ivana Preglja. Po upokojitvi se je ukvarjal z življenjem in delom Gregorja Kreka, prvega profesorja slovanske filologije na Univerzi v Gradcu. Na njegovo pobudo sta Inštitut za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU in Inštitut za slavistiko na graški univerzi v sodelovanju s Slavističnim društvom Slovenije organizirala simpozij o Gregorju Kreku v Gradcu in na Četeni Ravni. Njegova bibliografija obsega preko 320 strokovnih člankov in razprav, leta 2006 je za svoje zbiralsko delo prejel Štrekljevo nagrado; 2011 pa za delo na področju slovstvene folklore Murkovo nagrado. Bil je tudi častni član slovenskega slavističnega društva.

Izbrana bibliografija[uredi | uredi kodo]

Rokovnjači v loškem pogorju. Planinski vestnik, št. 52 (1952), str. 129–131. (COBISS)
Ljudsko izročilo o čarovništvu v naših krajih. Loški razgledi, št. 2 (1955), str. 157–163. (COBISS)
Tolminski zbornik 1975 [urednik]. Tolmin: Kulturna skupnost Tolmin, 1975. (COBISS)
Pripovedno izročilo v severnem poljanskem narečju [urednik]. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1977. (COBISS)
Pripovedno izročilo v severnem poljanskem narečju. Traditiones, št. 4 (1977), str. 175–196. (COBISS)
Aitiološke pripovedke z Bovškega. Goriški letnik, št. 6 (1979), str. 37–45. (COBISS)
Potres kot motiv v slovenski književnosti. Potresni zbornik (1980), str. 351–365. (COBISS)
Potresni zbornik [urednik]. Tolmin: Temeljna kulturna skupnost: Odbor za ugotavljanje in odpravo posledic potresa, 1980. (COBISS)
Alpske poskočnice v zapisu Simona Rutarja. Goriški letnik, št. 8 (1981), str. 49–54. (COBISS)
Ljudske pesmi v zapisih, prepisih in razpravah Simona Rutarja. Goriški letnik, št. 9 (1982), str. 21–36. (COBISS)
Košnja na Starem vrhu. Loški razgledi, št. 32, (1985), str. 128–132. Arhivirano 2016-03-18 na Wayback Machine. (COBISS)
Oj ta soldaški boben ... Loški razgledi, št. 34 (1987), str. 293–301.^{[mrtva povezava]} (COBISS)
Tolminske pravljice [zbiratelj]. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1989. (COBISS)
Simon Gregorčič. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1989. (COBISS)
France Bevk: ob stoletnici rojstva. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1990. (COBISS)
Folklorne prvine v delih Joža Lovrenčiča. Goriški letnik, št. 18 (1991), str. 89–95 = Lovrenčičev zbornik. (COBISS)
Ljudski pevec Pustotnik. Loški razgledi, št. 38 (1991), str. 248–253.^{[mrtva povezava]} (COBISS)
Zlati Bogatin: tolminske povedke. Ljubljana: Kmečki glas, 1992. (COBISS)
Vojaški motivi v Gregorčičevi poeziji. Goriški letnik, št. 20/21 (1993/1994), str. 5–16. (COBISS)
Delež Gregorja Kreka v prizadevanju za zbiranje in objavo slovenskih ljudskih pesmi. Traditiones, št. 24 (1995), str. 13–23. (COBISS)
Delež Gregorja Kreka v prizadevanju za zbiranje in objavo slovenskih ljudskih pesmi. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1995. (COBISS)
Koparjenje v okolici Starega vrha [zbiratelj]. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1996. (COBISS)
Dva dokumenta o kaznovanju tolminskih puntarjev zaradi upora leta 1713. Tolminski zbornik, knj. 3 (1997), str. 95–112. (COBISS)
Kozlov rob v ljudskem izročilu. Tolminski zbornik, knj. 3 (1997), str. 59–63. (COBISS)
Kozlov rob v književnosti. Tolminski zbornik, knj. 3 (1997), str. 64–68. (COBISS)
Spomenica tolminskih puntarjev za izpustitev iz ječ goriškega gradu. Goriški letnik, št. 24 (1998), str. 5–16. (COBISS)
Jakob Fon kot zapisovalec in prepisovalec tolminske ljudske poezije. Goriški letnik, št. 25/26 (1998/1999), str. 23–44. (COBISS)
Briški dijaki v Tolminu - zapisovalci briških ljudskih izročil. Briški zbornik, knj. 1 (1999), str. 411–432. (COBISS)
Gregor Krek kot študent univerze v Gradcu. Loški razgledi, št. 46 (1999), str. 337–348.^{[mrtva povezava]} (COBISS)
Neznani stari zapisi tolminskih ljudskih izročil. Ljubljana: SAZU, 1999. (COBISS)
Kres na Grebljici: povedke z Loškega pogorja. Ljubljana: Kmečki glas, 2000. (COBISS)
O mojem ukvarjanju s Pregljem in o njegovih baladah v prozi. Primorska srečanja št. 236 (2000), str. 866–868. (COBISS)
Ob dvestoti knjigi zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Primorska srečanja, št. 231/232 (2000), str. 615–616. (COBISS)
Habilitacija dr. Gregorja Kreka na graški univerzi. Loški razgledi, št. 48 (2001), str. 39–49.^{[mrtva povezava]} (COBISS)
Frančišek Borgija Sedej kot zbiralec pesmi in pripovedi v cerkljanskem narečju. Koledar (2002), str. 63–68. (COBISS)
Ivan Pregelj: Zbrano delo [urednik]. Maribor: Litera, 2002–<2005>. (COBISS)
Kmečko delo in šege skozi leto med obema vojnama v Izgorju. Traditiones, št. 1 (2004), str. 239–252. (COBISS)
Nove zbirke v prenovljenem tolminskem muzeju. Mohorjev koledar (2004), str. 133–140. (COBISS)
Tolminski muzej v Coroninijevi graščini. Koledar (2004), str. 79–83. (COBISS)

Opombe[uredi | uredi kodo]

↑ Umrl profesor Janez Dolenc. Primorski val, 5. april 2012.
↑ ^2,0 ^2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
d:Track:Q193563 d:Track:Q19938912

Viri[uredi | uredi kodo]

Profesor Janez Dolenc. Kras, št. 76, 2006, str. 23. (COBISS)
Prof. Janez Dolenc – sedemdesetletnik. Novi glas, št. 37 (3.X.1996), str. 6. (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Wikivir vsebuje izvorna besedila avtorja: Janez Dolenc

Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev
Seznam slovenskih internirancev
Seznam urednikov Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev
Janez Dolenc – avtorjeva dela v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
Profil. Gorenjci.si. Osrednja knjižnica Kranj.

[1] Umrl profesor Janez Dolenc. Primorski val, 5. april 2012.

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524_citetype_Q7094076_citetype_Q27031827_citetype_Q595971&quot;_data-entity-id=&quot;Q19938912&quot;&gt;data.bnf.fr:_platforma_za_odprte_podatke&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2011.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q193563]][[d:Track:Q19938912]]&lt;/div&gt;-2] 2,0 ^2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
d:Track:Q193563 d:Track:Q19938912

[1]

[2]

p p u Murkovi nagrajenci
Murkova nagrada	Helena Ložar Podlogar (1999) • Marija Stanonik (2000) • Ingrid Slavec Gradišnik (2001) • Janez Bogataj (2003) • Naško Križnar (2004) • Inja Smerdel (2005) • Mojca Ravnik (2006) • Damjan J. Ovsec (2007) • Vito Hazler (2008) • Marija Kozar Mukič (2009) • Marko Terseglav (2010) • Janez Dolenc (2011) • Fanči Šarf (2012) • Zmago Šmitek (2013) • Ivanka Počkar (2014) • Božidar Jezernik (2015) • Inga Miklavčič Brezigar (2016) • Jana Mlakar Adamič (2017) • Maja Godina Golija (2018) • Ivica Križ (2019) • Marija Klobčar (2020) • Irena Rožman Pišek (2021) • Marija Mojca Terčelj (2022) • Monika Kropej Telban (2023)
Murkovo priznanje	Vilko Novak, Niko Kuret (1988) • Angelos Baš, Marija Makarovič, Zmaga Kumer, Pomorski muzej Piran (1989) • Milko Matičetov, Milan Dolenc, Fanči Šarf (1991) • Pavle Zablatnik, Anka Novak, Karla Oder, Vito Hazler, Aleš in Stanka Gačnik (1993) • Tone Cevc (1994) • Slavko Kremenšek (1995) • Mirko Ramovš (1996) • Ivan Sedej (1997) • Gorazd Makarovič (1998) • Božidar Jezernik, Marija Klobčar (1999) • Mojca Šifrer Bulovec, Tanja Roženbergar Šega, Vito Hazler (2000) • Martina Repinc (2001) • Andrej Dular (2002) • Irena Destovnik (2003) • Brigita Rajšter (2004) • Zmago Šmitek (2005) • Igor Cvetko (2008) • Jerneja Ferlež (2009) • Slovenski etnografski muzej, Jana Mlakar Adamič (2010) • Marjetka Balkovec Debevec (2011) • Alenka Černelič Krošelj, Martina Piko-Rustia, Tita Porenta, Miran Puconja, Ivanka Počkar, Špela Pahor (2012) • Ivica Križ, Daša Koprivec, Muzej Ribnica (2013) • Polona Sketelj (2014) • Inštitut za slovensko kulturo, Špeter (2015) • Karla Kofol (2016) • Božidar Premrl (2017) • Jernej Mlekuž (2018) • Bojan Knific (2019) • ni bilo podeljeno (2020) • Katja Hrobat Virloget (2021) • Ana Vrtovec Beno, Srečko Ocvirk, Mojca Sešlar, Lidija Udovč, Božena Hostnik, Stanka Glogovič, Aleš Vene in Nives Slemenšek (2022) • ni bilo podeljeno (2023)
Murkova listina	Ada Bar Janša (1994) • Zvezdana Koželj, Majda Fister, Inja Smerdel (1995) • Meta Sterle, Franc Žerdoner, Turistično društvo »Kolovrat« Lig, Branko Žnidarčič (1996) • Irena Keršič, Iva Stiplovšek (1997) • Janja Žagar (1998) • Vaško turistično etnološko društvo Hrovača (2003) • Vesna Guštin Grilanc (2005) • Etnografsko društvo Orači Okič (2006) • Društvo Baška dediščina (2007) • Zavod lončarska vas Filovci (2008) • Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink (2009) • Etnološko društvo Srečno in Jože Hribar, Kulturno turistično društvo Lokovec (2010) • Matija Murko - vnuk Matije Murka, Primož Hieng (2011) • Sekcija »Ohranimo Robidišče« - Kulturno društvo Stol Breginj, Družina Mazora, Miro Slana, Marko Smole in družina Smole, Stanko Košir, Dom, Novi Matajur (2012) • Rokodelski center DUO Veržej (2013) • Milan Vogel (2014) • Janez Medvešek, Sekcija za turizem - Kulturno-turistično društvo Zarja Bilje (2015) • Matevž Oman iz Stražišča, družina Kaker (2016) • Kulturno društvo Kapele, Nužej Tolmaier (2017) • Anica in Zvone Petje - Časarov mlin (2018) • Danijel Cvetko in Kulturno, etnološko in turistično društvo Josipdol, Iztok Ilich (2019) • Matjaž Brojan, Društvo Pevska skupina Cintare (2020) • Marta Repanšek in Alojzij Repanšek, Društvo rokodelcev - Rokodelski center Moravče (2021) • Anuša Babuder (2022) • Marko Kumer, Zora Slivnik Pavlin ter Ivanka Skubic in Janez Skubic (2023)
Matija Murko • Slovensko etnološko društvo

Normativna kontrola
Splošno	ISNI 1 VIAF 1 WorldCat CONOR (Slovenija) 1
Narodne knjižnice	Francija (data) Italija ZDA Češka republika
Biografski slovarji	SBI (Slovenija) 1 OSP (Slovenija) 1
Drugo	SUDOC (Francija) 1