Lojze Ude starejši

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Lojze Ude starejši
Rojstvo 18. junij 1896({{padleft:1896|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})
Križe, Tržič
Smrt 28. februar 1982({{padleft:1982|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:28|2|0}}) (85 let)
Lošinj
Državljanstvo Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklic novinar, zgodovinar, odvetnik, pravnik, partizan

Lojze Udé, slovenski pravnik, publicist, zgodovinar in strokovnjak za narodnostna vprašanja, * 18. junij 1896, Križe, † 28. februar 1982, Lošinj.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Ljudsko šolo je obiskoval v Tržiču (1903-1907), ter nato nadaljeval na klasični gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani. Aprila 1915 je bil mobiliziran v avstrijsko vojsko, januarja 1917 je dobil čin praporščaka (Fähnrich), pozneje poročnika, v vojski ostal do razpada avstro-ogrske monarhije. Kot poročnik se je pridružil koroškim prostovoljcem, ki so pod poveljstvom majorja A. Lavriča 19. novembra 1918 zasedli Borovlje in se udeležil še drugih bojev za slovensko severno mejo. Jeseni 1919 se je vpisal na ljubljansko univerzo absolviral pravo (diplomiral maja 1929) in 7 semestrov filozofije. Služboval je kot pripravnik 1929–1935 na okrajnem sodišču v Tržiču in Ljubljani, ter v odvetniških pisarnah v Murski Soboti, Lendavi in Celju. Odvetniški izpit opravil aprila 1935 in julija istega leta odprl odvetniško pisarno v Lenartu v Slovenskih goricah, kjer je ostal do 1941. Istočasno je bil tudi publicist in opozicijski politik. Ob nemški okupaciji Štajerske se je pred prisilno preselitvijo v Srbijo z družino umaknil v Ljubljano in se povezal z OF. Januarja 1944 je ob ustanovitvi partizanskega Znanstvenega inštituta postal njegov tajnik, pozneje vršilec dolžnosti direktorja. V letih 1948−1956 je bil vsako drugo leto direktor Inštituta za narodnostna vprašanja. Po politični odstranitvi pa je bil referent v Narodni in univerzitetni knjižnici za zamejski in tuji tisk (1956-1965). Društveno se je udejstvoval v Zvezi prostovoljcev za severno mejo ter kot odbornik in predavatelj v Društvu za mednarodno pravo na pravni fakulteti. Je avtor več knjig o kulturni in politični zgodovini Slovencev (posebej Koroških) v 20. stoletju.

Odlikovanja in priznanja[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]