Ciril Ribičič

Ciril Ribičič
1. predsednik Stranke demokratične prenove
Na položaju 1990–1993
Predhodnik	nihče
Naslednik	Peter Bekeš
Predsednik predsedstva CK Zveze komunistov Slovenije
Na položaju december 1989 – februar 1990
Osebni podatki
Rojstvo	30. junij 1947({{padleft:1947|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (79 let) Ljubljana
Politična stranka	Socialni demokrati Zveza komunistov Jugoslavije
Poklic	sodnik, pravnik, politik, pisatelj, pravoznanec

Ciril Ribičič, slovenski pravnik, sodnik, politik, publicist, univerzitetni profesor * 30. junij 1947, Ljubljana.

Ribičič je bil redni profesor za ustavno pravo in pravo Sveta Evrope na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Pred Miroslavom Mozetičem je bil edini sodnik Ustavnega sodišča Slovenije po letu 1990, ki je bil pred imenovanjem za ustavnega sodnika predsednik politične stranke in član Državnega zbora Republike Slovenije.

Življenjepis

Je sin vplivnega slovenskega politika v nekdanji Jugoslaviji Mitje Ribičiča. Po končanem študiju prava na PF v Ljubljani (1970), je tam nadaljeval akademsko kariero, se zaposlil 1973 kot asistent in se specializiral za ustavno pravo; doktoriral je leta 1978. Predaval je kot (od 1988 kot redni) profesor za ustavno pravo na PF in VŠNZ. Sodeloval je pri organiziranju in izvedbi podiplomskega specialističnega študija iz skupščinskega sistema ter proučeval delegatski sistem v interesnih skupnostih, družbenopolitične zbore, volitve in delovanje občinskih skupščin ter izvršnih svetov. Bil je med ustanovnimi člani društva za ustavno pravo in predsednik njegovega IO (1982-86). Vseskozi je bil aktiven tuidi v politiki: 1978-81 je deloval v MK ZK Ljubljana in kot predsednik sveta njegovega Marksističnega centra, podobno kot na fakulteti. 1982-84 je bil predsednik Družbenopolitičnega zbora Skupščine SRS, 1984-86 pa kot predstojnik Marksističnega centra CK ZKS in član predsesdstva CK ZKS. Bil je tudi predstojnik katedre za ustavno pravo na PF UL. Aktivno je sodeloval pri pripravi ustavnih dopolnil (amandmajev) k ustavi SFRJ in ustavi SRS o koletivnem delu in odgovornosti (1979-81), 1984/85 je bil član komisije, ki je pripravila kritično analizo delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, 1986 pa je bil izvoljen za člana komisije za ustavna vprašanja Skupščine SFRJ izmed znanstvenih, stokovnih in javnih delavcev. Vodil je delovno skupino pri republiškem družbenem svetu za vprašanja družbene ureditve v zvezi s pripravami sprememb ustave SFRJ in SRS, ko je zastopal koncept "asimetrične federacije" in delovno skupino za pripravo predlogov sprememb volilnega sistema, ki jo je imenovalo predsedstvo RK SZDL Slovenije.

V času porasta teženj po demokratizaciji, ki so privedle do razpada skupne države, je bil zadnji predsednik predsedstva CK Zveze komunistov Slovenije (ZKS), izvoljen na njenem kongresu decembra 1989. Pod njegovim vodstvom se je ZKS januarja 1990 na zadnjem (14.) kongresu ZKJ odcepila od Zveze komunistov Jugoslavije in se v pripravah na prve večstrankarske volitve v Sloveniji preimenovala v Stranko demokratične prenove. Stranka je na volitvah prejela največ glasov med vsemi posamičnimi strankami, a ji ni uspelo sestaviti koalicije. Z vodilne funkcije v njej se je Ribičič poslovil 1992/93, ostal pa je poslanec Državnega zbora vse do leta 2000.

Leta 1992 je bil Ribičič izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles:

• Komisija za lokalno samoupravo (predsednik; do 19. oktobra 1994),
• Komisija za poslovnik (predsednik; do 22. junija 1995),
• Komisija za poslovnik (do 22. junija 1995) in
• Komisija za narodni skupnosti.

Leta 2000 je postal ustavni sodnik na Ustavnem sodišču RS, od leta 2007 je deloval tudi kot njegov podpredsednik. Mandat se mu je iztekel leta 2009.

Bibliografija

• Ustavno pravo SFRJ (leta 1972, 1976, 1986; soavtorja Majda Strobl in Ivan Kristan)
• Bistvo našega samoupravnega sistema (1974), Volitve v OZD (1978, soavtor Janez Šinkovec)
• Razvoj skupščinskega sistema v SFRJ (1978), Praktikum za ustavno pravo (1979, 1985)
• Izvršni svet v delegatskem skupščinskem sistemu Jugoslavije (1981)
• Kardeljeva zamisel družbeno-ekonomskega in družbeno-političnega sistema (soavtor Miha Ribarič, 1982)
• Sporazumevanje ali preglasovanje (1986, soavtor Zdravko Tomac)
• Ustavne spremembe (1987, z Z. Tomcem),
• Sončne in senčne strani federacije (1989, z Z. Tomcem)
• Ustavnopravni vidiki osamosvajanja Slovenije (1992)
• Državna ureditev Slovenije (1996, 1998, soavtorji Ivan Kristan, Franci Grad, Igor Kaučič)
• Podoba parlamentarnega desetletja (2000)
• Mozaik ustavnih sprememb: od slovenske ustavnosti k evropski (2003)
• Evropsko pravo človekovih pravic: izbrana poglavja (2007)
• Človekove pravice in ustavna demokracija: ustavni sodnik med negativnim in pozitivnim aktivizmom (743 str., 2010; spremna beseda Boštjan M. Zupančič)
• Med pravom in pravičnostjo: sto in en utrinek (432 str.; 2015, 2016-2. natis)
• Volitve v slepi ulici: 62 vprašanj in odgovorov o volilni reformi (2022; predgovor Jurij Toplak)

Spominske publikacije

• Rad sem jih imel (1993-2.dop.izd.: devetdeset dni volilnega dnevnika 1992 (karikature Franco Juri ; gloso h knjigi napisal Matjaž Kmecl)
• Centralizem zoper Slovenijo (1994-2. dopolnjena izd.; karikature Jernej Rovšek)
• Siva tipka 074 (1995)
• Prednost (1996) (ilustracije Tomaž Lavrič, razlaganje politike Franci Pivec)
• SBK (1982).
• Trst imam v genih (2020)

Priznanja in druge časti

• listina samoupravljanja zvezne konference SZDL Jugoslavije (1979)
• nagrada Sklada Borisa Kidriča za knjigo o izvršnem svetu v delegatskem skupščinskem sistemu (1982)
• red republike s srebrnim vencem (1986)
• Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani (2018)

Glej tudi

• seznam slovenskih pravnikov
• seznam ustavnih sodnikov
• seznam slovenskih politikov

Zunanje povezave

• Osebna spletna stran Arhivirano 2007-09-28 na Wayback Machine.
• Inštitut za ustavno pravo, Ljubljana