Andrej Ažman

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Andrej Ažman
Rojstvo4. februar 1937({{padleft:1937|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})
Celje
Smrt10. april 1980({{padleft:1980|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:10|2|0}}) (43 let)
Ljubljana
Narodnost slovenska
Področjafizikalna kemija
UstanoveFakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, Kemijski inštitut Boris Kidrič
Alma materUniverza v Ljubljani
Poznan poizračun magnetnih lastnosti molekul
Pomembne nagradeKidričeva nagrada

Andrej Ažman, slovenski fizik, * 4. februar 1937, Celje, † 10. april 1980, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Ažman je diplomiral leta 1962 iz fizike, se izpopolnjeval na univerzi v Cambridgeu in 1971 doktoriral na ljubljanski Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (FNT). Bil je raziskovalec in pedagog za molekularno fiziko in strukturno kemijo na Oddelku za kemijo FNT, od 1974 izredni profesor na FNT, in na Kemijskem inštitutu Boris Kidrič v Ljubljani. Med njegove najpomembnejše prispevke sodijo izračuni magnetnih lastnosti molekul in napovedi prevodnosti nekovinskih polimernih sistemov. Objavil je več kot 130 izvirnih prispevkov, z več kot 100 referati pa nastopil tako na kongresih v Jugoslaviji kot tudi v tujini.

Leta 1980 je prejel Kidričevo nagrado.[1]

Leta 2019 so na Kemijskem inštitutu odprli po njem imenovan Ažmanov računski center (ARC).

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Enciklopedija Slovenije. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Koller Jože. »Ažman Andrej«. Novi Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.