Marta Verginella

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Marta Verginella
Portret
Marta Verginella (na levi)
Rojstvo 20. junij 1960({{padleft:1960|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:20|2|0}}) (57 let)
Trst
Državljanstvo Flag of Italy.svg Italija
Poklic zgodovinarka

Marta Verginella, slovenska zgodovinarka, * 20. junij 1960, Trst.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Po maturi na slovenskem liceju v Trstu je študirala zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Trstu in leta 1984 diplomirala. V letih 1984-1988 je učila na slovenskih srednjih šolah v Trstu in Gorici. Leta 1989 je na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani začela podiplomski študij in leta 1995 doktorirala.

Leta 1992 se je kot asistentka zaposlila na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Leta 1997 je bila izvoljena za docentko na Oddelku za zgodovino, leta 2001 za izredno profesorico in leta 2006 za redno profesorico za občo zgodovino 19. stoletja in teorijo zgodovine. Njena tematska zanimanja segajo na področje socialne zgodovine, spominskih študij, mejnih študij, nacionalnih študij, zgodovine žensk in spola ter ustne zgodovine.

Med leti  1999 in 2001 je bila namestnica predstojnika Oddelka za zgodovino. V letih 2004/2005 je bila predstojnica Oddelka za zgodovino. Od leta 2006 do leta 2010 je bila nacionalni kordinator za področje Zgodovinopisja pri ARRS (Agencija za raziskovanje Republike Slovenije).[navedi vir]

Kot gostujoča profesorica je predavala in sodelovala z ISH-Fakulteto za podiplomski študij v Ljubljani, Univerzo Federico II v Neaplju, Univerzo v Sassariju, Univerzo v Trstu, Univerzo na Dunaju, Univerzo v Zagrebu, Univerzo v Alessandriji, Univerzo v Hamburgu  in Univerzo v Padovi. Leta 2005 je bila gostujoča profesorica na Mediteranski katedri na Univerzi v Valenciji. Redno sodeluje na mednarodnih simpozijih doma in v tujini in je bila vodja več znanstvenih raziskovalnih projektov. Od septembra 2015 je članica znanstvenega sveta vsedržavnega inštituta INSMLI v Milanu.[navedi vir]  

Je avtorica ali soavtorica 12 znanstvenih monografij, od katerih jih je več prevedenih v tuje jezike. Njena mnografija Il Confine degli altri (Meja drugih) je bila objavljena v treh jezikih (italijanskem, slovenskem in hrvaškem). Italijanski prevod omenjene knjige se je leta 2008 umestil na lestvico najbolj branih historičnih esejev v Italiji.[navedi vir] Redno sodeluje z več tujimi organizacijami in združenji (npr. Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli-Venezia Giulia, Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju, EHESS (Paris), the Institut für Ost- Südosteuropaforschung der Universität (Vienna)).[navedi vir] Je članica raznih domačih in tujih združenj (Društvo slovenskih zgodovinarjev, SISSCO) in uredništev (založba Studia humanitatis, Zgodovinski časopis, Acta histriae, Rivista DEP in Qualestoria). Od septembra 2015 je članica znanstvenega sveta vsedržavnega inštituta INSMLI v Milanu.[navedi vir]

Izbrana dela[uredi | uredi kodo]

  • Marta Verginella, Družina v Dolini pri Trstu. Zbirka Zgodovinskega časopisa, 7. Ljubljana, 1990;
  • Marta Verginella, Ekonomija odrešenja in preživetja : odnos do življenja in smrti na tržaškem podeželju. Knjižnica Annales, 14. Koper, 1996 [1];
  • Marta Verginella, »Prisoners of Tradition : the Clergy and Laity of Rural Istria«. V Zmago Šmitek, Rajko Muršič, ur., MESS, zv. 3. Zbirka Županičeva knjižnica, 1. Ljubljana, 1999. 177-184;
  • Marta Verginella, »Uso della storia nella Sonderweg slovena«. Storica 19 (2001). 97-116;
  • Marta Verginella, »La campagna istriana nel vortice della rivoluzione«. V Trieste tra ricostruzione e ritorno all'Italia (1945-1954). Trieste, 2004. 110-119;
  • Marta Verginella, Suha pašta, pesek in bombe : vojni dnevnik Bruna Trampuža. Knjižnica Annales, 39. Koper, 2004 (italijanska izdaja: La guerra di Bruno : L'identità di confine di un antieroe triestino e sloveno. 2015. ISBN 978-886-843-185-3);
  • Marta Verginella, Ženska obrobja : vpis žensk v zgodovino Slovencev. Delta : zbirka za ženske študije in feministično teorijo. Ljubljana, 2006;
  • Marta Verginella, Il confine degli altri : la questione giuliana e la memoria slovena. Roma, 2008. ISBN 978-88-6036-199-8;
  • Milica Kacin Wohinz in Marta Verginella, Primorski upor fašizmu : 1920-1941. Ljubljana, 2008. ISBN 978-961-213-178-4.
  • Marta Verginella, Meja drugih: primorsko vprašanje in slovenski spomin. Ljubljana: Modrijan, 2009.
  • Marta Verginella,  La guerra di Bruno : l' identità di confine di un antieroe triestino e sloveno (Saggi, Storia e scienze sociali). Roma: Donzelli, 2015.
  • Marta Verginella, Terre e lasciti : pratiche testamentarie nel contado triestino fra Otto e Novecento (Beit storia). Trieste: Beit, 2016.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]