Puhova nagrada
Jump to navigation
Jump to search
Puhova nagrada se podeljuje od leta 2018 naprej.
Puhova nagrada se podeli za:
- življenjsko delo posameznika, ki se je s svojimi dosežki v celotnem življenjskem obdobju izjemno uveljavil in s tem prispeval h gospodarskemu oziroma družbenemu razvoju ter gospodarsko učinkoviti družbi v Republiki Sloveniji,
- vrhunske dosežke posameznika ali skupine posameznikov, ki so se izjemno uveljavili s svojimi dosežki, ki imajo izjemen pomen za gospodarski oziroma družbeni razvoj posameznega področja, regije ali države.
Pri podeljevanju Puhove nagrade se upošteva naslednje kriterije in merila:
- izjemnost dosežkov glede njihove inovativnosti in izvedbene odličnosti,
- dokazani ekonomski ali družbeni učinki,
- prispevek k dobrobiti in razvoju Republike Slovenije.
Za Puhovo nagrado za življenjsko delo je lahko predlagan kandidat, ki je dopolnil 65 let.
Puhova nagrada za vrhunske dosežke se podeli posamezniku ali skupini za vrhunski dosežek ali več vrhunskih dosežkov, ki je nastal ali so nastali v zadnjih sedmih letih.
Vsako leto se lahko podeli največ ena Puhova nagrada za življenjsko delo in ena Puhova nagrada za vrhunske dosežke.
Nagrado podeljuje Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti.
Prejemniki Puhovih nagrad[uredi | uredi kodo]
2018[1][uredi | uredi kodo]
- Marjan Pipenbaher za vrhunske dosežke na področju projektiranja mostov
2019[2][uredi | uredi kodo]
- Marko Jagodič za življenjsko delo na področju elektrotehnike
- Hubert Kosler, Erih Arko, Damjan Širaj, Matija Jezeršek in prof. dr. Niko Herakovič za vrhunske dosežke v industrijski robotski tehnologiji
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Vir[uredi | uredi kodo]
- ↑ Poročilo Odbora Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Pridobljeno 30. 11. 2018
- ↑ Senica, Saša (2019-11-20). "»Delamo svetovno primerljivo znanost«". Delo. Pridobljeno dne 2019-11-20.