Zoisovo priznanje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Zoisovo priznanje je najvišje priznanje za dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti in se podeljuje od leta 1998 naprej.

Podeljevalo se je do pet Zoisovih priznanj za pomembne znanstvene dosežke in do dve za izume, tehnološke dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov, ki so pomemben prispevek pri uvajanju novosti v gospodarske in druge dejavnosti. Od leta 2006 naprej se vsako leto lahko podeli največ pet Zoisovih priznanj.

Priznanja podeljuje Odbor za podelitev nagrad, ki ga imenuje Vlada Republike Slovenije.

Prejemniki Zoisovih priznanj[uredi | uredi kodo]

1998[1][uredi | uredi kodo]

  • Željko Knez za pomembne znanstvene dosežke za izpopolnitve procesov ekstrakcij sub- in superkritičnih tekočin
  • Janez Možina za pomembne znanstvene dosežke za raziskave laserskih analiz materialov in obdelovalnih procesov
  • Mojca Stegnar za pomembne znanstvene dosežke za raziskave strjevanja krvi
  • Jožef Vižintin za pomembne znanstvene dosežke za raziskave s področja tribologije
  • Francelj Trdič za tehnološki dosežek za programsko opremo za računalniško nadzorovanje proizvodnje mineralne volne

1999[2][uredi | uredi kodo]

  • Božidar Krajnčič za pomembne znanstvene dosežke na področju fiziologije cvetenja
  • Miran Černe za pomembne znanstvene dosežke v matematiki na področju kompleksne analize
  • Radmila Milačič za pomembne znanstvene dosežke na področju anorganske kemije okolja in bioloških sistemov
  • Iztok Žun za pomembne znanstvene dosežke na področju dvofaznih tokov v procesni tehniki
  • Franc Novak za pomembne znanstvene dosežke na področju testiranja in diagnosticiranja elektronskih vezij in sistemov
  • Franjo Pernuš, Boštjan Likar in Rok Bernard za tehnološki dosežek Integrirani sistem z računalniškim vidom

2000[3][uredi | uredi kodo]

  • Marko Topič za pomembne znanstvene dosežke na področju tankoplastnih polprevodniških struktur
  • Sandi Klavžar za pomembne znanstvene dosežke v matematiki na področju teorije grafov
  • Goran Dražič za pomembne znanstvene dosežke na področju elektronske mikroskopije
  • Jurij Perovšek za pomembne znanstvene dosežke na področju zgodovinopisja

2001[4][uredi | uredi kodo]

2002[5][uredi | uredi kodo]

  • Matija Strlič, Jana Kolar in Boris Pihlar za pomembne znanstvene dosežke na področju kemije
  • Renata Salecl za pomembne znanstvene dosežke na področju psihoanalize in kriminologije
  • Marko Munih za pomembne znanstvene dosežke na področju rehabilitacijskega inženirstva
  • Peter Križan za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike osnovnih delcev
  • Janko Kos za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije proteinaz in proteinaznih inhibitorjev
  • Vladka Čurin Šerbec za izume in tehnološke dosežke pri pripravi monoklonskih protiteles za določanje krvnih skupin in diagnostiko prionskih bolezni

2003[6][uredi | uredi kodo]

2004[7][uredi | uredi kodo]

  • Igor Muševič za pomembne znanstvene dosežke v fiziki na področju kapilarne kondenzacije
  • Igor Križaj za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije in molekularne biologije
  • Matevž Kos za pomembne znanstvene dosežke na področju primerjalne književnosti za monografijo Poskusi z Nietzschejem
  • Janko Petrovčič, Boris Kramar in Igor Steiner za tehnološki dosežek pri razvoju koprocesorskega modula za posebne regulacijske namene

2005[8][uredi | uredi kodo]

2006[9][uredi | uredi kodo]

  • Iztok Arčon za pomembne dosežke na področju rentgenske absorpcijske spektroskopije
  • Zdravko Kutnjak za pomembne dosežke na področju fizike kondenzirane snovi
  • Urška Lavrenčič Štangar za pomembne dosežke na področju razvoja poltrdih elektrolitov
  • Mitjan Kalin za pomembne dosežke na področju strojništva in tribologije
  • Maja Čemažar za pomembne dosežke na področju eksperimentalne onkologije

2007[10][uredi | uredi kodo]

  • Viktor Kabanov za pomembne dosežke na področju fizike trdne snovi
  • Borut Štrukelj za pomembne dosežke na področju farmacevtske biotehnologije
  • Jože Balič za pomembne dosežke na področju proizvodnih tehnologij in sistemov
  • Janko Jamnik za pomembne dosežke na področju znanosti o materialih
  • Peter Dovč za pomembne dosežke na področju genetike živali

2008[uredi | uredi kodo]

2009[uredi | uredi kodo]

2010[uredi | uredi kodo]

2011[uredi | uredi kodo]

2012[uredi | uredi kodo]

2013[11][uredi | uredi kodo]

2014[12][uredi | uredi kodo]

  • Maja Rupnik za pomembne znanstvene dosežke v mikrobiologiji
  • Giovanni De Ninno za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike virov svetlobe
  • Mitja Ferenc za pomembne znanstvene dosežke v novejši slovenski zgodovini
  • Andrej Kitanovski za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke v tehniki
  • Janez Vrečko za pomembne znanstvene dosežke v primerjalni književnosti in literarni

2015[13][14][uredi | uredi kodo]

  • Alenka Mertelj in Darja Lisjak za odkritje feromagnetnih tekočekristalnih suspenzij
  • Jana Rošker za pomembne dosežke v sinologiji oz. monografijo Searching for the Way: Theory of Knowledge in pre-Modern and Modern China
  • Katja Mihurko Poniž za znanstveno monografijo Zapisano z njenim peresom: prelomi zgodnjih slovenskih književnic s paradigmo nacionalne literature
  • Andreja Gomboc za pomembne dosežke pri proučevanju izbruhov sevanja gama
  • Kristina Gruden za pomembne dosežke v sistemski in molekularni biologiji

2016[15][uredi | uredi kodo]

  • Franc Marušič za pomembne dosežke v jezikoslovju
  • Iztok Turel za pomembne znanstvene dosežke v kemiji
  • Metka Filipič za pomembne dosežke na področju raziskav okoljskih onesnažil in njihovih škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi
  • Janez Krč za pomembne dosežke v fotovoltaiki in optoelektroniki
  • Jernej Fesel Kamenik za dosežke iskanja nove fizike v teoriji osnovnih delcev.

2017[16][uredi | uredi kodo]

  • Martin Milanič za pomembne znanstvene dosežke na področju diskretne matematike
  • Anton Kokalj za pomembne dosežke na področju molekulskega modeliranja kemijkih procesov na površinah kovin
  • Egon Pelikan za znanstveno monografijo Tone Kralj in prostor meje: umetnost med katolicizmom, fašizmom in slovenskim iredentizmom
  • Ines Mandić Mulec za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke na področju mikrobiologije
  • Gregor Mali za pomembne znanstvene dosežke na področju jedrske magnetne resonance materialov

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje". Pridobljeno dne 24. 8. 2015. 
  2. ^ "Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje". Pridobljeno dne 24. 8. 2015. 
  3. ^ "Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje". Pridobljeno dne 26. 8. 2015. 
  4. ^ "Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje". Pridobljeno dne 26. 8. 2015. 
  5. ^ "Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje". Pridobljeno dne 26. 8. 2015. 
  6. ^ "Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje". Pridobljeno dne 26. 8. 2015. 
  7. ^ "Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje". Pridobljeno dne 26. 8. 2015. 
  8. ^ "Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje". Pridobljeno dne 26. 8. 2015. 
  9. ^ "Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje". Pridobljeno dne 24. 8. 2015. 
  10. ^ "Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje". Pridobljeno dne 24. 8. 2015. 
  11. ^ "Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje". Pridobljeno dne 24. 8. 2015. 
  12. ^ "Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje". Pridobljeno dne 24. 8. 2015. 
  13. ^ "Letošnja Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju". 20. november 2015. Pridobljeno dne 26. november 2015. 
  14. ^ "Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju". 20. november 2015. Pridobljeno dne 26. november 2015. 
  15. ^ Rogelj Petrič, Silvestra (21.11.2016). "V znamenju vrhuncev slovenske znanosti". Delo. Pridobljeno dne 22.11.2016. 
  16. ^ Rogelj Petrič, Silvestra (23.11.2017). "Zoisovo nagrado za življenjsko delo Slobodanu Žumru". Delo. Pridobljeno dne 24.11.2017.