Janez Kranjc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Janez Kranjc
Rojstvo11. maj 1949({{padleft:1949|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:11|2|0}}) (70 let)
Ljubljana
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklicpravnik

Janez Kranjc, slovenski pravnik, pravni zgodovinar * 11. maj 1949, Ljubljana.

Janez Kranjc je leta 1971 diplomiral na ljubljanski PF in prav tam 1980 tudi doktoriral. Strokovno se je izpopolnjeval na univerzah na Dunaju, Cambridgeu in Kölnu. Leta 1987 je postal izredni profesor rimskega prava na PF v Ljubljani, 1992 redni profesor.

Kranjc pri proučevanju rimskega prava pogosto posega v srednji vek; v člankih o rimskih pravnih maksimah obdeluje predvsem njihova etična sporočila.[1] Proučuje rimsko materialno in procesno pravo, rimsko kazensko pravo ter vprašanja pravnega jezika in izrazja (vodil je raziskovalni program Vključevanje pravnega izrazja evropskega prava v slovenski pravni sistem).

Bil je predsednik Sodnega sveta Republike Slovenije (2007-2010). Je častni doktor Univerze v Poitiersu (Francija). V letu 2010 je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.[2] Decembra 2017 mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužnega profesorja, junija 2019 pa je bil izvoljen za izrednega člana SAZU.

Monografije:

  • Latinski pravni reki (1994, 2006-2.izd.)
  • Slovenska nacionalna identiteta in evropsko združevanje: nekateri pravni vidiki (soavtor, 2002)
  • Pravni vidiki slovenske samobitnosti leto po vstopu v EU (soavtor, 2005)
  • Rimsko pravo (2008, 2010-2.izd.)

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Enciklopedija Slovenije. (1991). Knjiga 5. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  2. "Zoisova nagrada za življenjsko delo Kajetanu Gantarju". MMC RTV-SLO. 23.11.2010. Pridobljeno dne 24.11.2010.