3. državni zbor Republike Slovenije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Tretje mandatno obdobje Državnega zbora Republike Slovenije se je začelo s konstitutivno sejo, ki je bila 27. oktobra 2000 po državnozborskih volitvah 2000.[1]

Mandat zbora se je končal 22. oktobra 2004, ko je bil ustanovljen 4. državni zbor Republike Slovenije.[2]

Pregled[uredi | uredi kodo]

Na volitvah 15. oktobra 2000 je največji delež glasov (36 %) ponovno dobila LDS in s tem 34 poslanskih sedežev. Kot stranka z relativno večino je oblikovala koalicijo, v kateri so bile naslednje stranke: LDS s 34 sedeži, ZLSD z 11 sedeži, SLS+SKD z 9 sedeži. Tudi DeSUS s 4 sedeži v parlamentu je podpisal sporazum o sodelovanju z vladajočo koalicijo, tako da je bilo v koaliciji skupaj 58 poslancev. Opozicijo pa so sestavljale: SDS (septembra 2003 se je preimenovala v Slovensko demokratsko stranko) s 14 poslanci, Nova Slovenija (NSi) - z 8 poslanci, Slovenska nacionalna stranka (SNS) s 4 poslanci in Stranka mladih Slovenije (SMS), ki je imela v parlamentu 4 sedeže. Opozicija je štela 30 poslancev.

Tudi tretje mandatno obdobje so zaznamovale spremembe v sestavi; en opozicijski poslanec je leta 2001 izstopil iz poslanske skupine in funkcijo naprej opravljal kot samostojni poslanec. Septembra 2004, ko je poslanska skupina SMS prenehala z delovanjem, sta se mu pridružila še dva člana, vendar niso oblikovali poslanske skupine nepovezanih poslancev, temveč so delovali kot samostojni poslanci. Poslanska skupina SLS+SKD je pod tem imenom delovala do 15. marca 2002, nato pa kot Poslanska skupina SLS. Socialdemokratska stranka Slovenije se je 19. septembra 2003 preimenovala v Slovensko demokratsko stranko. Tudi sestava v koaliciji in opoziciji se je med mandatom nekoliko spremenila. Število koalicijskih poslancev se je ob koncu mandatnega obdobja zmanjšalo za deset. Poslanska skupina SLS (prej SLS+SKD) je aprila 2004 po odstopu njenih ministrov prenehala delovati kot koalicijska poslanska skupina.

Vodstvo[uredi | uredi kodo]

Predsednik Državnega zbora
Podpredsedniki Državnega zbora

Poslanci[uredi | uredi kodo]

Tekom mandata je poslanske skupine zamenjalo oz. zapustilo več poslancev[5]

Delo[uredi | uredi kodo]

Državni zbor je imel v tem mandatu 38 rednih sej in 51 izrednih sej. Redne seje so skupaj trajale 214 dni, izredne pa 93 dni. V tem času je Državni zbor sprejel štiri ustavne zakone, 169 zakonov, 263 zakonov o spremembah in dopolnitvah, 243 zakonov o ratifikaciji, 3 avtentične razlage zakonov (obvezne razlage), 9 poslovnikov, 3 nacionalne programe, 11 resolucij, 6 deklaracij, 238 odlokov, 45 sklepov, 14 proračunov in sorodnih aktov, odredil je dve parlamentarni preiskavi in sprejel 11 drugih aktov. Sprejetih je bilo tudi 124 uradnih prečiščenih besedil zakonov.

Preiskovalne komisije[uredi | uredi kodo]

V tem mandatnem obdobju sta bili ustanovljeni naslednji dve preiskovalni komisiji:

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]