Pojdi na vsebino

Milan M. Cvikl

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Milan Martin Cvikl
Portret
Rojstvo19. maj 1959({{padleft:1959|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[1] (65 let)
Velenje
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicekonomist, politik
Politična stranka
Liberalna demokracija Slovenije (1990–2007)
Socialni demokrati (2007–)
ZakonciJerca Legan Cvikl (por. 2009 - ločitev 2022)

Milan Martin Cvikl, slovenski politik in ekonomist, * 19. maj 1959, Velenje

Med osamosvojitveno vojno je bil kot rezervni častnik vpoklican v Teritorialno obrambo.

Pred vstopom v politiko je deloval v Banki Sloveniji, Svetovni banki in v Novi Ljubljanski banki. 20. aprila 2004 je postal minister brez resorja, pristojen za evropske zadeve. V času Pahorjeve vlade je bil generalni sekretar Vlade Republike Slovenije, dokler ni bil leta 2010 izvoljen za člana Evropskega računskega sodišča.[2][3]

Od avgusta 2020 je finančni strokovnjak in podpredsednik za programiranje in razvoj pri Jadranskem svetu, zavodu za sodelovanje v regiji v lasti Marka Voljča in Dejana Novakovića.[4]

Član slovenskega parlamenta v mandatu 2004–2008

[uredi | uredi kodo]

Kot član stranke Socialnih demokratov je bil leta 2004 izvoljen v Državni zbor Republike Slovenije. V tem mandatu (2004–2008) je bil član naslednjih delovnih teles:

Sodnik na Evropskem računskem sodišču 2010–2016

[uredi | uredi kodo]

Marca 2010 je prestal zaslišanje kandidata za sodnika na Evropskem sodišču pred odborom evropskega parlamenta za proračunski nadzor,[6] nekaj dni zatem pa so ga s 549 glasovi podprli tudi evropski poslanci in tako postal član Evropskega računskega sodišča.[7]

Accettove obtožbe o kopiranju z angleške Wikipedije

[uredi | uredi kodo]

12. aprila 2010 je Matej Accetto, docent za evropsko pravo Pravne fakultete v Ljubljani, objavil članek O pravnem pisanju, recenzijah in kritičnosti, v katerem je Cvikla obtožil, da je dele knjige Prenovljeno pravo Evropske unije (2009) pridobil iz angleške Wikipedije (oz. je prosto prevedel dele člankov in jih uporabil v knjigi brez ustreznega citiranja).[3][8] Cvikl je njegove navedbe zanikal.[9]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=30
  2. »Evropski parlament podprl Cvikla«. siol.net. 25. marec 2010. Pridobljeno 10. oktobra 2020.
  3. 3,0 3,1 »Je Cvikl prepisoval z Wikipedije?«. siol.net. 14. april 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. aprila 2010. Pridobljeno 11. oktobra 2020.
  4. »Jadranski svet«. CompanyWall Business. Pridobljeno 10. oktobra 2020.
  5. Šurc, Matej; Zgaga, Blaž (2012). V imenu države: trilogija. Knj. 3, Prikrivanje. Ljubljana: Sanje. str. 414–430. COBISS 261187328. ISBN 978-961-274-067-2.
  6. Vučina Vršnak, Ana (17. marec 2010). »Milan M. Cvikl zlahka čez prvo oviro v evroparlamentu«. Dnevnik. Pridobljeno 1. maja 2022.
  7. »Milan M. Cvikl dobil podporo evropskih poslancev«. MMC RTV SLO. 25. marec 2010. Pridobljeno 1. maja 2022.
  8. »Matej Accetto: O pravnem pisanju, recenzijah in kritičnosti«. IUS-INFO. 12. april 2010. Pridobljeno 10. oktobra 2020.
  9. »Je Cvikl prepisoval?«. Mladina.si. 15. april 2010. Pridobljeno 10. oktobra 2020.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]