Marko Pavliha

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Marko Pavliha
Portret
Rojstvo 15. december 1962({{padleft:1962|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:15|2|0}}) (54 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic politik, univerzitetni profesor, novinar, pravnik, urednik

Marko Pavliha, slovenski politik, poslanec, pravnik, redni profesor prava in publicist, * 15. december 1962, Ljubljana.

Prof. dr. Marko Pavliha je mednarodno priznan pravni strokovnjak[1].

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Študiral je v Ljubljani, Splitu in Montrealu, vrsto let je delal v gospodarstvu (Splošna plovba, Kompas, Pozavarovalnica Sava in Jedrski pool GIZ), potem pa se je zaposlil na Univerzi v Ljubljani, kjer je bil vrsto let (in je zopet) predstojnik katedre za pomorsko in prometno pravo na Fakulteti za pomorstvo in promet in tudi prodekan, dokler ni bil leta 2004 izvoljen v slovensko vlado kot minister za promet, kasneje pa kot poslanec in podpredsednik državnega zbora. Prof. Pavliha se je po končanem poslanskem mandatu vrmil v akademski svet, kjer predava na fakulteti za pomorstvo in promet, pravni fakulteti in ekonomski fakulteti ljubljanske univerze ter na Inštitutu za mednarodno pomorsko pravo na Malti, gostoval pa je tudi na prestižnih univerzah v Belgiji, Avstraliji in na Malti. Prof. Pavliha je član številnih domačih in mednarodnih organov ter strokovnih združenj, je eden od ustanovitvenih članov in predsednik Društva za pomorsko pravo Slovenije, v obdobju 2003-2004 je bil generalni sekretar Mednarodnega pomorskega odbora (CMI), je avtor in soavtor 20 knjig in več kot 500 člankov, za svoje delo pa je prejel vrsto priznanj, med katerimi je še posebej pomembna nagrada “Pravnik leta 2001”, ki mu jo je podelila Zveza društev pravnikov Slovenije, šestkrat pa je bil v okviru akcije Ius Software izbran med deset najvplivnejših slovenskih pravnikov.[2][3]

Marca 2007 je skupaj s še tremi člani (Rop, Lavtižar Bebler in Cvikl) izstopil iz LDS in prestopil v poslansko skupino Socialnih demokratov[4]; z njihovim pristopom je poslanska skupina SD postala največja opozicijska stranka.[5] V mandatu 2004-2008 je bil med drugim podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije, predsednik dveh skupin prijateljstva (s Kanado in Malto), vodja slovenske delegacije v Evro-sredozemski parlamenarni skupščini in član naslednjih delovnih teles:

Junija 2011 je postal soustanovitelj t. i. resetirancev (poleg njega so v skupini še Gregor Virant, Janez Šušteršič, Matej Lahovnik, Rado Pezdir in Žiga Turk), ki so dobili ime potem, da so pozvali k resetiranju Slovenije ter k predčasnim volitvam.[6]

Na ustanovnem kongresu Državljanske liste Gregorija Viranta 21. oktobra 2011 je bil izvoljen v svet stranke.[7]

Na državnozborskih volitvah leta 2011 je kandidiral na Državljanski listi Gregorja Viranta.

16. januarja 2012 je podal odstopno izjavo in izstopil iz Državljanske liste Gregorija Viranta.[8]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]